|
Beleženje podatkov meteorja Ko opazujemo meteorje nam bo število meteorjev za kasnejše raziskave bolj malo koristile. Zato zabeležimo nekatere lastnosti meteorja.
Čas pojava meteorja Ob vsakem meteorju zabeležimo tudi čas pojava do minute natančno. Takšna natančnost bo dovoj velika za nadalnje raziskave in obdelave. Če poleg opazovanja tudi fotografiramo, zabeležimo čas meteorjev svetlejših od +1. magnitude na sekundo natančno, saj obstaja možnost, da jih bomo zabeležili na film. Druga skupina meteorjev, ki zahteva določanje časa na sekundo natančno, so bolidi, vendar o njih več na strani o bolidih.
Sij meteorja Sij meteorja je eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši podatek o meteorju. Magnitudo določimo s primerjavo sija meteorja z zvezdo. Morda se sliši zahtevno, saj meteor traja le nekaj desetink sekunde - meteor nekajkrat ponovimo v glavi, to nam bo prišlo v kri že po nekaj opazovanjih. Sij meteorja določimo na pol magnitude natančno, ko imamo dovolj izkušenj in ko je število meteorjev, ki jih vidimo, majhno. Pri močnem roju je dovolj natančno če magnitudo določimo na ustrezno polno magnitudo.
Spodaj je tabela primerjalnih magnitud:
+6.5 - najšibkejše zvezde, ki jih ob dobrih pogojih še vidimo s prostim očesom. Najšibkejši meteorji bodo vsaj pol magnitude svetlejši od mejnega sija neba. +5.5 - 73 Leva, Eta Malega Psa (CMi) +5.0 - Eta Severne Krone (CBr) , Epsilon Malega Psa (CMi), +4.5 - Alfa Sekstanta (Sex), Iota Kasiopeje (Cas), Ni Andromede (And), Iota Velikega Psa (CMa), +4.0 - Mi Leva (Leo), Gama Trikotnika (Tri), Gama in Theta Velikega Psa (CMa) +3.5 - Delta in Beta Volarja (Boo), Alfa Zmaja (Dra), Eta Kasiopeje (Cas), 51 Andromede, Gama in Tau Kita (Cet), Ksi in Delta Dvojčkov (Gem), Zeta, Delta in Beta Device (Vir), Alfa Trikotnika (Tri), +3.0 - Gama Volarja (Boo), Epsilon Leva (Leo), Mi in Epsilon Dvojčkov (Gem), Zeta Bika (Tau), Alfa Lovskih Psov (CVn), Zeta Orla (Aql), Delta Laboda (Cyg), Delta Perzeja (Per), Beta Trikotnika (Tri), Beta Malega Psa (CMi) +2.5 - Beta Tehtnice (Lib), Gama in Beta Velikega Medveda (UMa), Delta Leva (Leo), Alfa Kita (Cet), Theta Voznika (Aur), Alfa Pegaza (Peg), Epsilon Laboda (Cyg), +2.0 - Severnica (UMi), Alfa Velikega Medveda (UMa), Gama in Beta Leva (Leo), Alfa,Beta in Gama Andromede (And), Beta Kita (Cet), Gama Dvojčkov (Gem), Beta Voznika (Aur), Alfa Perzeja (Per), Alfa Ovna (Ari) +1.5 - Kastor (Gem), Beta Bika (Tau), Epsilon Velikega Psa (CMa) +1.0 - Altair (Aql), Poluks (Gem), Aldebaran (Tau), Spika (Vir), Deneb (Cyg) +0.5 - Prokijon (CMi), Rigel (Ori), Betelgeza (Ori) 0.0 - Arktur (Boo), Vega (Lyr), Kapela (Aur) -1.5 - Sirij (CMa) -2.5 - Jupiter ob povprečnem siju (v opoziciji do -3.0) -4.5 - Venera ob povprečnem siju -6 - Sij 4 dni stare lune -9 - Lunin krajec (opozorilo: prvi in zadnji krajec se po siju nekoliko razlikujeta zaradi razporeditve morij) -12.5 - Polna Luna -15 - Veš ko ga vidiš!!!
** - pri meteorjih, oz. bolidih gledamo tudi posredne učinke, npr. sence na tleh. Več pri bolidih.
Pripadnost roju Pripadnost roju beležimo le pri močnejših rojih, kjer lahko določimo pripadnost roju pri 98% ali več, tako da sporadično onesnaženje (napačno ocenjena pripadnost roju) ni preveliko. Več o določanju pripadnosti roja pri tehniki opazovanja večjih in manjših rojev. Pripadnike rojev označimo z njihovimi kodami (LEO, PER, GEM, JBO, DCA, itd.) sporadike pa s SPO.
Hitrost Pri meteorjih zabeležimo tudi hitrost. Hitrost meteorja je odvisna od njegove geocentrične hitrosti, torej hitrosti s katero drvita meteoroid in Zemlja drug proti drugemu in pa oddaljenosti od radianta. Meteorji, ki se v Zemljo zaletavajo, torej letijo naproti Zemlji, kot so Leonidi, imajo veliko hitrost. Meteorji, ki pa Zemljo lovijo, npr. Junijski Bootidi in Drakonidi pa so počasni. Meteorji, ki so bližje radiantu, bodo imeli manjšo hitrost, tisti dlje pa večjo. Hitrost ponavadi označujemo po skali 1 do 5; 1-zelo počasen, 2-počasen, 3-srednje hiter, 4-hiter, 5-zelo hiter. Pri opazovanju manjših rojev pa določamo kotno hitrost v stopinjah na sekudno, več o tem pri tehniki opazovanja manjših rojev.
Trajanje meteorja Trajanje meteorja je ob dolžini potrebno za določanje kotne hitrosti. Trajanje določimo z izgovaranjem besede e-na-in-dvaj-set ki se jo naučimo izgovarjati točno eno sekundo. Ko opazimo meteor, ga nekajkrat ponovimo v mislih in določimo trajanje.
Sled meteorja Nekateri meteorji za sabo pustijo sled. Število takšnih meteorjev je različno, Perzeidi in Leonidi imajo veliko sledi, nad 50% meteorjev pusti sled. Med sporadiki bo sled pustil le vsak 10 meteor, torej le 10%. Geminidi pa so na drugem koncu, saj le 4% pripadnikov roja za sabo pusti sled. Sledi se med sabo razlikujejo po trajanju. Nekateri meteorji za sabo pustijo zelo kratko sled, ki sproti izginja za meteorjem - takšno sled imenujemo wake, v rubriki za meteorje pa jo označimo s +. Najkrajša sled, pri kateri zabeležimo trajanje je 0.5 sekunde. Sled lahko traja tudi dlje. Razmeroma pogoste so sledi s trajanjem nekaj sekund - nejvečkrat izgledajo kot letalske kondenzacijske sledi. Svetli meteorji, ponavadi nad -3. magnitudo pa lahko za sabo pustijo sledi, ki trajajo nekaj deset sekund ali nekaj minut, v redkih primerih nekaj deset minut. Takšno sled bodo počasi deformirali višinski vetrovi, tako da se ji bo s časom spreminjala oblika medtem ko se bo počasi porazgubljala.
Barva Pri večini meteorjev nad 3. magnitudo lahko opazimo tudi barvo. Barvo povzročajo različni elementi v meteoroidu in pa v zraku. Svetli meteorji so največkrat rumene ali oranžne barve, poleg tega sta pogosti barvi tudi rumenozelena in modrozelena. Razmeroma pogosti so tudi beli meteorji. Redkejši so modri, rdečkasti ali vijolični. Kaže, da je barva lahko odvisna tudi od opazovalca.
Opombe - ostali podatki Med opombe lahko pripišemo še ostale podatke, ki se nam zdijo vredni zapisa - npr. terminalna eksplozija meteorja, označimo jo kot 'ter' ali pač kot sami hočemo. Morda barva sledi in podobno ...
POGOJI PRI OPAZOVANJU: Pri opazovanju meteorjev moramo beležiti tudi pogoje pri katerih opazujemo. Med pogoji, ki jih beležimo, sta mejna magnituda in količina oblačnosti.
Mejna magnituda Mejna magnituda (oznaka LM - Limiting Magnitude) je sij najsvetlejše zvezde, ki jo ob danih pogojih še zaznamo s prostim očesom. Med vsemi tehnikami je najboljša tista, ki jo priporoča IMO. Pri tej tehniki uporabljamo določena območja, trikotnike ali štirikotnike med nekaj svetlimi zvezdami. Poiščemo določeni trikotnik ali štirikotnik, ki je označen s številko med 1 in 30 in preštejemo vse zvezde, ki jih vidimo v tem trikotniku vključno z zvezdami na ogliščih! Ko določamo mejno magnitudo neba, preštetejmo zvezde v vsaj treh, lahko tudi več trikotnikih. Razlog za to je, da je naše vidno polje veliko, s premerom tja do 120 ali 140 stopinj, zato moramo preveriti LM na vseh območjih našega vidnega polja.
Primer - hipotetično opazovanje 3. novembra 2000: 19:20 (čas preverjanja LM) 18-12, 2-14, 17-18, 8-14 najprej smo navedli čas preverjanja LM, nato pa število opaženih zvezd v določenem območju. Zapis 18-12 pomeni, da je v območju 18 (trikotnik v Andromedi) bilo vidnih 12 zvezd. Zapis 2-14 pomeni, da je v območju 2 (v Perzeju) bilo vidnih 14 zvezd. Prav tako ostala dva zapisa. Nato pogledamo, katero magnitudo pomeni 12 zvezd v območju 18... ...+5.98. Tako naredimo še za ostale. Ko dobimo vse štiri LM izračunamo provprečno LM neba kot aritmetično sredino vseh štirih vrednosti (seštejemo vse štiri in vsoto delimo s štiri).
Zakaj ravno ti trikotniki? V teh trikotnikih je IMO izvedel sistematski fotometrični pregled vseh zvezd, pri čemer so vsaki zvezdi do magnitude +7.50 določil sij na stotinko magnitude. Ko v trikotniku preštejemo število zvezd, dobimo določeno število. Število, ki smo ga dobili primerjamo z vrednostjo za LM v tabelah. Če pri števliki 19 (19 zvezd) piše +7.15 pomeni, da je najšibkejša zvezda imela sij +7.15 magnitude. Več trikotnikov uporabljamo tudi zato, ker je med dvema zaporednima zvezdama lahko presledek tudi tja do 0.3 magnitude. Če bi torej prešteli zvezde v le enem trikotniku, bi lahko dobili sij najšibkejpe zvezde, vendar to ni mejni sij neba, saj bi lahko videli še nekoliko šibkejše zvezde, če bi v tem trikotniku bile. Zveni zapleteno? Primer: V trikotniku 19 smo opazili 11 zvezd. To pomeni LM +6.70. Pa poglejmo naslednjo zvezdo - 20, pri tej pa je LM že 7.00. Torej kljub temu, da smo v tem trikotniku opazili 11 zvezd, je LM lahko kjerkoli med +6.70 in +7.00! LM preverjamo vsakih 30 do 45 minut, če pa se opazovalni pogoji očitno spreminjajo pa preverjamo na krajše časovne intervale, 10 do 15 minut. Integriranje LM.
Oblačnost Tudi oblačnost je odločilen faktor na število meteorjev, ki jih bomo videli. Očitno nima smisla opazovati meteorjev pri popolnoma oblačnem nebu. IMO postavlja mejo pri kateri prekinemo opazovanje pri 20 % oblačnosti, saj bi naj takrat bilo število meteorjev, ki jih zgrešimo zaradi oblačnosti tako veliko, da je opazovanje neuporabno. Torej, ko imamo občutek, da je količina oblačnosti v našem vidnem polju presegla 20%, prekinemo opazovanje. Tako vsaj storimo ob neprosojnih oblakih. Kaj pa megla ali visoka koprenasta oblačnost?
Če na območjih, kjer je oblačnost, LM ne pade nekje pod +5.5 (če opazujemo ob res dobrih pogojih, z LM okoli +6.5 ali bolje), oblačnosti ne štejemo, ampak preverimo LM v tistem predelu neba, in obačnost se bo odražala v slabšem LM. Če pa so pogoji slabi, z LM +5.7 ali manj, pa nam bo koprenasta oblačnost toliko zbila LM, da jo bomo morali šteti kot oblačnost.
Primer:20:30 oblačnost 10%
|