Nekaj zanimivih astronomskih dogodkov v letu 2022

Tudi leto 2022 bo prineslo kopico zanimivih astronomskih dogodkov. Zanesljivo bosta v ospredju spremljanje dogajanja v zvezi z vesoljskim teleskopom James Webb. Evropska vesoljska agencija bo v okviru projekta ExoMars na Mars izstrelila svojo sondo, ki bo tja ponesla Esino vozilo (rover). Pri nas bosta vidna popolni Lunin in delni Sončev mrk, planeti pa bodo -kot običajno- izvajali svoj »ples« na nočnem nebu, zato se tudi letos obeta nekaj zanimivih konjunkcij. Pa pojdimo po vrsti.

25. decembra 2021 je Nasa končno izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Ta naj bi nadaljeval in razširil raziskovanje vesolja, ki ga še vedno uspešno izvaja Hubblov teleskop. Če bo šlo vse po načrtih, se bo JWST utiril v orbito okoli Lagrangeve točke L2 v drugi polovici januarja, nato pa bo potrebno počakati vse do druge polovice junija, da bo teleskop polno opravilen. Odtlej pa si lahko obetamo nove informacije glede raziskovanja prvih zvezd in galaksij, njihovega razvoja, nastanka osončij in raziskovanja planetov zunaj našega osončja.

Pri razvoju JWST je poleg NASE in Kanadske veoljske agencije sodelovala tudi Evropska vesoljska agencija. Slednja v sodelovanju z Rusko vesoljsko agencijo (Roscosmos) v letošnjem letu načrtuje izstrelitev svoje druge sonde na Mars (zaenkrat je načrtovan datum izstrelitve znotraj 12 dnevnega okna po 20. septembru 2022), ki naj bi na Mars ponesla Esino vozilo (rover), imenovano Rosalind Franklin rover. Predviden termin pristanka je 10. junij 2023. Glavni cilj misije je odkrivanje morebitnih sledi nekdanjega (ali današnjega ?) življenja na Marsu.

Evropska vesoljska agencija je v sodelovanju z Japonsko vesoljsko agencijo (JAXA) oktobra 2018 proti Merkurju izstrelila sondo Beppi Colombo, katere glavni cilj je raziskovanje razvoja Merkurja kot Soncu najbližjega planeta, procesov na njegovem površju in zgradbe notranjosti ter njegovega magnetnega polja. V okviru misije je med drugim predvidenih šest mimoletov, od katerih se bo drugi zgodil 23. junija 2022. Celotna misija bo zagotovo spremenila današnje predstave o Soncu najbližjem planet v Osončju.

NASA in ESA sta skupaj s še nekaterimi drugimi vesoljskimi agencijami leta 2021 izstrelili sondo Double Asteroid Redirection Test (DART), katere glavni cilj je poskus spremembe smeri potovanja manjšega telesa z namenom preprečitve njegovega trka z Zemljo. Sondo DART so izstrelili 24. novembra 2021 in je usmerjena proti dvojnemu asteroidu Dimorfos-Didimos. Med 26. septembrom in 2. oktobrom se bo sonda z maso 610 kg s hitrostjo 6,6 km/s zaletela v manjšega od asteroidov (Dimorfos) z namenom, da bo malenkost spremenila njegovo hitrost okoli Sonca, s tem pa tudi obliko orbite. V primeru uspeha bi lahko podobne metode uporabljali pri zaščiti pred morebitnimi prihodnjimi trki manjših asteroidov z Zemljo. Naj omenimo, da znaša čas, potreben da se Zemlja na poti okoli Sonca premakne za en Zemljin premer 7 minut in 4 sekunde (pri povprečni hitrosti Zemlje okoli Sonca 30 km na sekundo). Največ za toliko bi torej morali pospešiti ali zavreti telo, ki bi se na ekliptiki znašlo istočasno z Zemljo.

NASA bo v letu 2022 v Lunino orbit poslala sondo Artemis 1. Natančen datum izstrelitve še ni določen, vendar do njega ne bo prišlo pred marcem 2022. Misijo predstavljajo kot uvod v ameriške poskuse, da bi na Luno ponovno poslali človeško posadko.

Tudi ruska vesoljska agencija bo julija 2022 izstrelila na Luno sondo Luna 25. Sonda bi naj bila pristala na dnu kraterja Boguslavskij, ki se nahaja v bližini južnega Luninega pola. Zadnja ruska sonda, ki je daljnega leta 1976 pristala na Luninem površju, je bila Luna 24. Se bo zgodovina ameriško-ruskega tekmovanja v raziskovanju Lune ponovila?

V nadaljevanju navajamo še nekaj ostalih astronomskih dogodkov, ki bodo morda zanimivi za ljubiteljske astronome.

V letu 2022 bomo iz naših krajev lahko opazovali po en popolni Lunin mrk in en delni Sončev mrk. Popolni Lunin mrk 16. maja 2022 bo pri nas mogoče opazovati zgodaj zjutraj, vendar bo zaradi zaida Lune vidna le prva polovica mrka. Luna bo v Zemljino polsenco začela prehajati ob 3:30 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ), v Zemljino senco pa ob 4:27. Popolna faza mrka se bo začela ob 5:28, vrhunec mrka pa bo nastopil ob 6:11. Na žalost bo Luna za matematično obzorje pri nas zašla že ob 5:29, torej ravno v času nastopa popolne faze mrka. Za opazovanje v vsakem primeru svetujemo lokacijo s čim manj ovirami na jugovzhodnem delu obzorja (azimut Lune ob zaidu za matematično obzorje bo 241°).

25. oktobra 2022 bomo pri nas lahko opazovali delni Sončev mrk. Magnituda mrka bo v Mariboru znašala 38,1% (v Lendavi 39%, v Ljubljani 36%, v Kopru pa 34%). Luna bo začela prekrivati Sončevo ploskev ob 11:17 po SEPČ, maksimum mrka bo nastopil ob 12:21, končal pa se bo ob 13:25 po SEPČ. Na vrhuncu mrka bo višinski kot Sonca udobnih 31°.

Zanimivi za opazovanje bodo tudi planeti. Najboljši pogoji za opazovanje notranjih planetov (to še zlasti velja za Merkur) bodo v času okoli njihovih največjih navideznih (kotnih) oddaljenosti od Sonca, gledano z Zemlje. V astronomiji temu pravimo elongacija. Ko je planet v največji vzhodni elongaciji, je viden zvečer, ko je v največji zahodni elongaciji pa zjutraj. Pa začnimo z Merkurjem:

Elongacije Merkurja v letu 2022

DatumElongacija
7.1.19,2°vzhodno
16.2.26,3° zahodno
29.4.20,6 vzhodno
16.6.23,2 zahodno
27.8.27,3 vzhodno
8.10.18,0 zahodno
21.12.20,1 vzhodno

Venera bo 9. januarja v spodnji konjukciji, v nadaljevanju pa se bo vse do oktobra pojavljala kot »Danica« na jutranjem nebu. 22. oktobra se bo znašla v zgornji konjunkciji, nato pa bo od začetka decembra do konca leta 2022 vidna na večernem nebu.

Zunanji planeti se bodo v opoziciji (takrat je njihovo opazovanje najlažje, saj so vidni celo noč) nahajali v drugi polovici leta 2022:

Datumi opozicij zunanjih planetov v letu 2022

PlanetDatum opozicije
Saturn14.8.
Neptun16.9.
Jupiter26.9.
Uran9.11.
Mars8.12.

Opazovanje meteorskega roja Perzeidov, katerega maksimum bo nastopil v noči med 12. in 13. avgustom 2022 bo letos motila polna Luna (ščip nastopi prav 12. avgusta), kar pa nas ne sme odvrniti od opazovanja. Morda pa se letos pojavi kak bolid…

Tudi v letu 2022 bo zaradi »plesa planetov in Lune« na nebu mogoče opazovati nekaj konjunkcij (pojav, pri katerem se dve telesi znajdeta navidezno zelo blizu na nebu). Naj jih naštejemo le nekaj:

DatumTelesa v konjunkciji
27.2. zjutrajVenera, Mars, Luna, Merkur, Saturn
5.4. zjutrajSaturn, Mars (0°19′)
12.4. zjutrajJupiter, Neptun (0°6′)
27.4. zjutrajVenera, Neptun (0°2′)
30.4. zjutrajVenera, Jupiter (0°14′)
8.12. zjutrajLuna, Mars (0°30′)

Zanimivo bo tudi opazovati, predvsem pa fotografirati polno Luno, ko se bo ta znašla najbližje Zemlji oziroma v točki, ki jo imenujemo prizemlje ali perigej (t.i. super Luna). S prostimi očmi tega ne zaznamo, je pa zanimivo tak pojav fotografirati in primerjati posnetke s t.i. mikro Luno (polno Luno, ko je ta najbolj oddaljena od Zemlje. Super Lune bodo v letu 2022 nastopile ob ščipih 14.6., 13.7. in 12.8., mikro Lune pa ob ščipih 7.1.2023 in 5.2.2023. Razlike v kotnem premeru se bodo pokazale že, če Luno fotografiramo z 200 ali 300 mm teleobjektivom. Kot primer navajamo fotografiji super Lune 26. maja 2021 (levo) in mikro Lune 19.11.2021 (desno). Obe fotografiji sta bili posneti s 300 mm teleobjektivom (ISO 100, 1/800 sekunde). Na levi fotografiji je bila Luna od Zemlje oddaljena 358029,6 km, njeno zorno polje pa je znašalo 33,58′. Na desni fotografiji je bila Luna oddaljena 405816,7 km, njeno zorno polje pa je znašalo 29,87′.

Luna v prizemlju 26. maja 2021 (levo) in odzemlju 19. novembra 2021 (desno)

Upajmo, da bo z jasnim vremenom v letu 2022 čim bolj sodelovalo tudi vreme, čeprav se moramo zavedati, da so za naše življenje pomembni tudi oblaki in dež….

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Bo vesoljski teleskopa James Webb pomenil novo poglavje v raziskovanju in razumevanju vesolja ?

Zemljina atmosfera omogoča obstoj in razvoj naše oblike življenja. Sestava plinskega ovoja našega planeta pa po drugi strani predstavlja veliko oviro za opazovanje vesolja v nekaterih valovnih dolžinah. Posamezni plini v naši atmosferi namreč ne prepuščajo sevanja v vseh valovnih dolžinah. Opazovanje teles, ki sevajo z valovnimi dolžinami v ultravijoličnem, rentgenskem in gama spektru je z zemeljskega površja oteženo ali nemogoče. Po drugi strani je na zemeljskem površju vseprisotno sevanje v infrardečem delu spektra, zaradi česar je »šum« v tem delu spektra izjemno visok. To je razlog, da je praktično nemogoče analizirati toplotno sevanje oddaljenih, zlasti hladnejših objektov v vesolju. Vse omenjeno naše opazovanje vesolja skrči bolj ali manj na vidni del spektra, radijske valove in mikrovalovno sevanje, za ostale valovne dolžine pa smo – če opazovanja opravljamo z zemeljskega površja – skoraj »slepi« in tako prikrajšani za bolj poglobljena raziskovanja v ostalih delih spektra, ki pa so za astronomijo zelo zanimivi. To je astronome že zgodaj vodilo k razmišljanju, da bi satelite izven atmosfere uporabili ne le za snemanje površja našega planeta, pač pa tudi za opazovanje vesolja. Ameriški astrofizik Lyman Spitzer je o podobnih vesoljskih teleskopih razmišljal že leta 1946. Do izstrelitve prvega vesoljskega teleskopa je prišlo leta 1968, ko so Američani v Zemljino orbito poslali teleskop OAO 2 (Orbiting American Observatory). Rusi so leta 1971 sledili s svojim vesoljskim teleskopom. Do danes znaša število uspešno izstreljenih vesoljih teleskopov nekaj deset. Med njimi je verjetno najbolj znan Hubblov vesoljski teleskop, ki je bil izstreljen leta 1990 in ki je imel na začetku velike težave v povezavi z optiko teleskopa. Hubblov vesoljski teleskop po več kot tridesetih letih od izstrelitve še vedno uspešno deluje in zaenkrat kaže, da bodo njegovo delovanje podaljšali najmanj do konca tega desetletja. Vzdrževanje vesoljskih teleskopov je bistveno dražje od vzdrževanja teleskopov na površju Zemlje, saj so ti bolj oddaljeni, zato lahko do njih pridemo le z vesoljskimi plovili, koncept delovanja nekaterih pa ni predvidel niti tega. Senzorji na vesoljskih teleskopih so zaradi odsotnosti atmosfere osredotočeni na raziskovanje v valovnih dolžinah, ki jih ne moremo zaznavati na površju Zemlje: večina jih raziskuje vesolje v rentgenskem, ultravijoličnem in gama spektru.

Zamisel o nasledniku Hubblovega vesoljskega teleskopa se je začela rojevati že na koncu 80. let 20. stoletja, bolj konkretno pa so k ideji pristopili leta 1996. Koncept Next Generation Space Telecope (NGST) je bil usmerjen v raziskovanje v infrardečem delu spektra. Leta 2002 so teleskop poimenovali po Jamesu Webbu, vodji ameriške vesoljske agencije NASA v obdobju 1961-1968. Imenovanje po Jamesu Webbu je v javnosti vzbudilo kar nekaj kritike. James Webb je namreč v času svojega delovanja v NASI, pa tudi sicer kazal izrazit diskriminacijski odnos do homoseksualcev in nasploh homofobne vrednote. Diskusijo o preimenovanju (v igri je bilo tudi ime »Just Wonderful Space Telescope-JWST«) je NASA zaključila septembra 2021 in ni spremenila imena. Prvotni proračun za teleskop je znašal 500 milijonov dolarje, njegova izstrelitev pa je bila predvidena v letu 2007. Današnji proračun znaša slabih 10 milijard dolarjev, teleskop pa 14 let po prvotno načrtovani izstrelitvi še vedno ni zapustil Zemlje.

Da bi čim bolj zmanjšali vplive infrardečega sevanja, ki prihaja s Sonca, Zemlje ali Lune in da bi hkrati znižali vzajemne gravitacijske vplive teh teles, so se odločili da bo teleskop deloval v bližini ene od petih Lagrangeevih točk in sicer bo krožil okoli točke L2, v kateri so gravitacijski vplivi Sonca in Zemlje izenačeni, zaradi česar je orbitalna hitrost telesa okoli Sonca v tej točki enaka Zemljini. V praksi to pomeni, da bo teleskop vedno poravnan z Zemljo in Soncem, zaradi česar bo hkratna zaščita pred toplotnim sevanjem iz obeh teles olajšana. Problem točke L2 pa je, da je oddaljena od Zemlje okoli 1,5 milijona kilometrov, zaradi česar bo servisiranje teleskopa praktično nemogoče. Naj ob tem omenimo, da Hubblov vesoljski teleskop kroži okoli Zemlje na razdalji le okoli 540 km, zaradi česar je vzdrževanje teleskopa bistveno lažje. Ker kasnejše odpravljanje morebitnih težav na mestu samem ne bo mogoče, je to za institucije, ki sodelujejo pri izvedbi (poleg ameriške NASE v projektu sodelujejo še Evropska vesoljska agencija ESA, kanadska vesoljska agencija CSA in konzorcij nekaterih evropskih držav) predstavljalo še dodatno težavo: pot teleskopa do Lagrangeeve točke, razpiranje zrcal in zaščite pred toplotnim sevanjem ter utirjanje v orbito okoli točke L2 mora potekati brezhibno, saj bi kakršnekoli nepredvidene težave projekt lahko zaustavile. Razvijalci so prav zato veliko pozornosti namenili brezhibnemu delovanju posameznih delov teleskopa z velikim številom ponovnih testiranj, kar je eden od razlogov za to, da je končna cena projekta skoraj dvajsetkrat višja od prvotne. Doslej so v Lagrangeevi točki L2 že delovali nekateri vesoljski teleskopi kot WMAP ali vesoljski teleskop Herschell, trenutno pa v bližini L2 deluje teleskop Gaia, ki se ukvarja z merjenjem koordinat objektov v vesolju. Izdelava vesoljskega teleskopa James Webb je bila zaradi vedno višjih stroškov nekajkrat na resni preizkušnji, najbolj pa leta 2011, ko je predstavniški dom ameriškega kongresa predlagal opustitev projekta. Tudi med astronomi samimi je projekt marsikdaj doživel odpor. Nekateri so menili, da gre za »teleskop, ki bo pojedel astronomijo«.

Glavni cilji vesoljskega teleskopa James Webb so preučevanje prvih zvezd in galaksij, s čimer bi lahko dobili vpogled v procese v zgodnjem vesolju, preučevanja nastanka in razvoja galaksij, preučevanja nastanka in razvoja zvezd ter nastajanja osončij in preučevanje oddaljenih osončij, lastnosti planetov in možnosti za pojav in razvoj življenja na njih.

Slika 1: Vesoljski teleskop James Webb z optičnim delom, katerega največji del predstavlja primarno zrcalo, sestavljeno 18 šestkotnih zrcal. V spodnjem delu se nahaja pet plasti kaptonskih senčnikov, prevlečenih z aluminijem.

Vir: ESA, 2021.

Anatomija vesoljskega teleskopa James Webb je navidez preprosta. Sestavljen je iz optičnega dela,  senzorjev, zaščite pred toplotnim sevanjem in posebne enote za upravljanje teleskopa ter komunikacijo z Zemljo. Delovanje optičnega dela teleskopa na prvi pogled spominja na običajen newtonov reflektorski teleskop, v resnici pa je njegovo delovanje bolj zapleteno. Primarno zrcalo, ki zbira svetlobo je sestavljeno iz 18 manjših zrcal šestkotne oblike in širine 1,32 m. Skupni premer primarnega zrcala bo tako 6,5 m, skupna površina pa 25,4 m2 (primarno zrcalo Hubblovega vesoljskega teleskopa ima premer 2,4 m in skupno površino 4,5 m2, torej 5,6 krat manjšo površino). Sekundarno zrcalo ima premer 0,74 m. Goriščna razdalja teleskopa je 131 m. Zanimivo je, da je kljub večjemu zrcalu masa primarnega zrcala skoraj dvakrat manjša od tistega pri Hubblovem teleskopu. Zrcala vesoljskega teleskopa James Webb so namreč narejena iz berilija, ki ima nižjo gostoto ob dovolj veliki trdnosti, pri nizkih temperaturah pa je njegovo raztezanje ali krčenje zaradi sprememb temperature zanemarljivo. Zrcala so na vrhu prevlečena s tanko plastjo zlata, ki odlično odbija infrardeče sevanje. Skupna masa zlate prevleke za vsa zrcala je 48 g, kar je primerljivo z maso žogice za golf. Za prilagajanje položaja vsakega od osemnajstih zrcal bo skrbelo 126 majhnih motorčkov, ki bodo sposobni premikov z natančnostjo dvajset nanometrov. Senzorji vesoljskega teleskopa James Webb bodo osredotočeni na infrardeči del spektra in rdeči do oranžni del vidnega spektra, med 0,6 µm in 28,5 µm. Osnovni instrumenti na teleskopu bodo štirje. Kamera NIRcam (Near InfraRed Camera) bo snemala objekte v bližnjem infrardečem delu spektra. NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) bo opravljal spektralno analizo v bližnjem infrardečem spektru. MIRI (Mid-InfraRed Instrument) bo opravljal spektralno analizo v infrardečem delu spektra s srednjim do daljšimi valovnimi dolžinami. FGS/NIRISS (Fine Guidance Sensor and Near InfraRed Imager and Slitless Spectograph) je spektrograf, katerega funkcija bo tudi skrb za pravilno usmerjenost vesoljskega teleskopa. Ker bodo instrumenti osredotočeni bolj na infrardeči del spektra je dodaten problem, ki izhaja iz tega skrb za dovolj intenzivno ohlajenost senzorjev, saj bi v nasprotnem primeru termični šum, ki bi ga zaznavali senzorji bil previsok, zaradi česar bi se koristne informacije v IR spektru popolnoma izgubile. Gre za podoben problem, s katerim se srečujemo ljubiteljski astrofotografi: pri daljših ekspozicijah težimo k čim manjšem termičnem šumu, zaradi česar senzorje naših kamer ali DSLR fotoaparatov dodatno hladimo. Ta problem bo še bolj izrazit pri MIRI kameri, ki bo ohlajena celo na 7 K (-266°C), medtem ko bodo ostali senzorji ohlajeni na »le« 50 K. Naslednje dejstvo, ki ga moramo izpostaviti je to, da bo vesoljski teleskop James Webb veliko pozornosti namenil spektralnim analizam oddaljenih galaksij, zvezd in atmosfer planetov zunaj našega osončja. Spektralna analiza nam lahko nudi odlične informacije o rdečih pomikih najbolj oddaljenih galaksij. Spektri le-teh imajo namreč tako velik rdeči pomik, da teh objektov z Hubblovim vesoljskih teleskopom nismo mogli opazovati. Prav tako bo s spektralno analizo zanimivo ugotavljati, kakšna je kemična sestava atmosfer eksoplanetov in ali se nemara tam ne pojavljajo t.i. bioindikatorji v obliki dvoatomnega kisika ali organskih spojin. V astronomiji je znan rek: »Slika pove več kot tisoč besed, spektrogram pa več kot tisoč slik«.

Zaščita pred toplotnim sevanjem Sonca, Zemlje in Lune bo skrbela za dodatno pasivno hlajenje senzorjev. Sestavlja jo pet velikih slojev iz kaptona, ki so prevlečeni s tanko plastjo aluminija. Sloji bodo v raketi zloženi, kasneje pa se bodo razprli na velikost 14 m x 21 m.  Enota za upravljanje teleskopa in komunikacijo z Zemljo bo nameščena pod toplotno zaščito, saj bi lahko zaradi lastnega toplotnega sevanja moteče delovala na senzorje v teleskopu. Čas dvosmerne komunikacije z Zemljo bo 10 sekund. Vesoljski teleskop James Webb bo imel nameščene potisnike, ki bodo skrbeli za pravilno pot teleskopa okoli Lagrangeeve točke. Prav delovanje potisnikov bo najbrž določalo čas delovanja teleskopa, predvidevajo pa, da bo operativen vsaj pet let, z možnostjo podaljšanja delovne dobe na deset let.

Slika 2: Zložen vesoljski teleskop James Webb, kot bo nameščen v raketi Ariane 5.

Vir: NASA, 2021.

Pri izdelavi zrcal JWST so sodelovala številna podjetja. Zrcala so tako nekajkrat prepotovala ZDA, preden je teleskop 26. septembra 2021 zapustil Kalifornijo in z ladjo skozi Panamski prekop 12. oktobra 2021 priplul v Francosko Gvajano v Južni Ameriki. Po nekaj preložitvah je bil teleskop uspešno izstreljen 25. decembra ob 13:20 po srednjeevropskem času. 27 minut po izstrelitvi se je teleskop uspešno ločil od matične rakete. Opravljeni sta bili še dve korekciji poti proti L2, zaradi česar so potisniki porabili sorazmerno malo goriva, kar daje upanje, da bo življenjska doba teleskopa daljša od predvidenih 5. let. Va naslednjih dneh lahko pričakujemo razpiranje senčnika in nekaterih druguh vitalnih delov teleskopa.

Ko se bo vesoljski teleskop utiril v orbito okoli L2 bo potrebno še nekaj mesecev, da bodo vsi sistemi začeli polno delovati. Če bo vse potekalo po načrtih, bo vesoljski teleskop James Webb v celoti operativen v sredini leta 2022. V primeru, da bo temu res tako, bi lahko bil vesoljski teleskop James Webb – če pozabimo na veliko zamudo pri realizaciji in ogromno povečanje proračuna za celoten projekt – astronomska naprava, ki bo naše vedenje o vesolju zelo razširila in morda tudi spremenila, v nasprotnem primeru pa… Držimo pesti za prvi scenarij!

Slika 3: Pot vesoljskega teleskopa do končne lokacije, ki bo oddaljena od Zemlje 1,5 milijonov km.

Vir: NASA, 2021.

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 15. decembra 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Vesoljski teleskop James Webb-bo tokrat šlo zares? (predavanje)

Vesoljski teleskop James Webb velja za nekakšnega naslednika Hubblovega vesoljskega teleskopa. Z večjim zrcalom in osredotočen predvsem na infrardeči del spektra obeta, da bomo izvedeli več informacij o nastajanju zgodnjih zvezd in galaksij. Spektralna analiza atmosfer eksoplanetov bo morda lahko razkrila t.i. bioindikatorje na planetih zunaj našega osončja, o katerih smo lahko doslej le domnevali. Projekt skratka zveni zelo obetavno. Po drugi strani pa je dejstvo, da je proračun teleskopa od začetnih 500 milijonov dolarjev narasel na skoraj 10 milijard dolarjev, pri čemer bi moral teleskop s svojim delom po prvotnih načrtih začeti že pred 14 leti. Zaenkrat kaže, da bo od 22. decembra 2021 šlo zares. V predavanju bomo spoznali kratko zgodovino celotnega projekta, glavne raziskovalne cilje,  zgradbo vesoljskega teleskopa James Webb in časovnico do poletja 2022, ko bi naj teleskop-če bo šlo po današnjih načrtih-postal polno operativen.

2. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Igor Žiberna: Nekaj namigov za opazovanje asteroida/pritlikavega planeta 1 Ceres

Na zadnjem predavanju v AD Orion sem predstavil asteroid/pritlikav planet 1 Ceres in med drugim spregovoril o opazovanju tega telesa v času prihajajoče opozicije 27. novembra 2021. Nekaj iztočnic za opazovanje posredujem v spodnjem besedilu.

Asteroid/pritlikav planet 1 Ceres kroži okoli Sonca v asteroidnem pasu med Marsovo in Jupitrovo orbito. Njegova povprečna oddaljenost od Sonca je 2,77 astronomskih enot, čas, potreben za en obhod okoli Sonca pa 4,6 leta. Njegova orbita je zelo ekscentrična, saj koeficient ekscentričnosti orbite znaša 0,0784 (pri Zemlji je ta 0,017).

Nekaj zanimivih podatkov iz »osebne izkaznice asteroida/pritlikavega planeta navajam v nadaljevanju:

Orbitalna perioda okoli Sonca: 4,6 let

Dolžina dneva: 9 ur

Premer: 939,4 km

Masa: 0,00016 mase Zemlje

Povprečna gostota: 2,16 g/cm3

Gravitacijski pospešek: 0,28 m/s2

Ubežna hitrost: 0,51 km/s

Odklon rotacijske osi od pravokotnice na ravnino kroženja: 4°

Albedo: 0,07 (na Zemlji 0,3)

Temperaturni razpon (110 K – 235 K)

Sij: 6,6m – 9,3m

Površje Ceresa ima zelo nizek albedo, zaradi tega se Ceres tudi v ugodni legi za opazovanje ne ponaša z visokim sijem. Kljub temu bo Ceres v prihajajočih tednih sorazmerno lahek objekt za opazovanje skozi manjši teleskop ali celo binokular. Vsekakor pa bo njegovo pot zanimivo spremljati tudi s sistematičnim fotografiranjem njegove lege. Območje, po katerem se bo gibal Ceres ne bo težko najti: pot bo vodila v neposredni bližini najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bika (Aldebaran) in mimo razsute kopice Hijade. Za potrebe lažjega opazovanja sem pripravil karti, ki prikazujeta lokacije asteroida/pritlikavega planeta Ceres od konca oktobra do konca decembra leta 2021 (Slika 2; krog na sliki predstavlja vidno polje daljnogleda 10×50)), posebej pa še povečano karto, ki prikazuje pot Ceresa mimo Aldebarana in Hijad, vse do sredine novembra 2021 (Slika 3). Križec na poti predstavlja položaj Ceresa ob 00:00 po SEČ za dani dan. Tretja karta (Slika 4)  je nekakšna »nema karta«, v katero so vrisane le zvezde na območju gibanja asteroida/pritlikavega planeta. Pripravljena je kot podlaga za vrisovanje lokacije Ceresa za tiste, ki se bodo opazovanja lotili vizualno. Za lažje načrtovanje opazovanja sem pripravil še nekaj osnovnih podatkov o časih vzida, zgornje kulminacije in zaida (Preglednica 1).

Slika 1: Spreminjanje sija asteroida/pritlikavega planeta 1 Ceres

Slika 2:

Slika 3:

Slika 4:

Preglednica 1: Efemeride asteroida/pritlikavega planeta 1 Ceres v novembru in decembru 2021

DatumVzidKulminacijaZaidDatumVzidKulminacijaZaid
30.okt.2118:43:412:02:259:16:371.dec.2116:07:5023:24:056:45:15
31.okt.2118:39:061:57:549:12:092.dec.2116:02:4923:19:106:40:25
1.nov.2118:34:301:53:229:07:393.dec.2115:57:4723:14:156:35:35
2.nov.2118:29:511:48:489:03:084.dec.2115:52:4623:09:206:30:46
3.nov.2118:25:121:44:128:58:355.dec.2115:47:4623:04:266:25:58
4.nov.2118:20:311:39:368:54:016.dec.2115:42:4522:59:326:21:10
5.nov.2118:15:481:34:578:49:267.dec.2115:37:4522:54:396:16:23
6.nov.2118:11:041:30:188:44:508.dec.2115:32:4622:49:466:11:37
7.nov.2118:06:191:25:378:40:129.dec.2115:27:4722:44:556:06:51
8.nov.2118:01:331:20:558:35:3310.dec.2115:22:4822:40:046:02:07
9.nov.2117:56:451:16:128:30:5311.dec.2115:17:5022:35:135:57:24
10.nov.2117:51:571:11:278:26:1112.dec.2115:12:5322:30:245:52:41
11.nov.2117:47:071:06:428:21:2913.dec.2115:07:5622:25:365:48:00
12.nov.2117:42:161:01:558:16:4614.dec.2115:03:0122:20:495:43:20
13.nov.2117:37:240:57:088:12:0115.dec.2114:58:0622:16:025:38:42
14.nov.2117:32:310:52:198:07:1616.dec.2114:53:1122:11:175:34:04
15.nov.2117:27:370:47:298:02:3017.dec.2114:48:1822:06:335:29:29
16.nov.2117:22:420:42:397:57:4418.dec.2114:43:2622:01:515:24:54
17.nov.2117:17:460:37:487:52:5619.dec.2114:38:3421:57:095:20:21
18.nov.2117:12:500:32:567:48:0820.dec.2114:33:4421:52:295:15:50
19.nov.2117:07:520:28:037:43:2021.dec.2114:28:5521:47:505:11:20
20.nov.2117:02:540:23:107:38:3022.dec.2114:24:0621:43:125:06:52
21.nov.2116:57:560:18:167:33:4123.dec.2114:19:1921:38:365:02:25
22.nov.2116:52:570:13:227:28:5124.dec.2114:14:3321:34:024:58:00
23.nov.2116:47:570:08:277:24:0025.dec.2114:09:4821:29:284:53:37
24.nov.2116:42:570:03:327:19:1026.dec.2114:05:0421:24:574:49:16
25.nov.2116:37:5723:53:417:14:1927.dec.2114:00:2221:20:264:44:56
26.nov.2116:32:5623:48:457:09:2828.dec.2113:55:4121:15:584:40:38
27.nov.2116:27:5523:43:497:04:3729.dec.2113:51:0021:11:304:36:22
28.nov.2116:22:5423:38:536:59:4630.dec.2113:46:2221:07:054:32:08
29.nov.2116:17:5323:33:576:54:5531.dec.2113:41:4421:02:414:27:56
30.nov.2116:12:5123:29:016:50:051.jan.2213:37:0820:58:194:23:46

Seveda pa določen izziv predstavlja sistematično fotografiranje položaja Ceres vsak (ali skoraj vsak) brezoblačni večer. Sij asteroida/pritlikavega planeta se bo do opozicije višal in se približal vrednostim okoli 7 magnitude (Slika 1), kljub prej omenjenemu dejstvu, da ima površje Ceres nizek albedo. Fotografiranje Ceres seveda nima enakega namena kot fotografiranje planetov ali objektov globokega neba, pri katerih želimo na fotografiji prikazati čim več jasnih podrobnosti. V našem primeru gre bolj za to, da prikažemo položaj asteroida/pritlikavega planeta na dani večer in spremembe lokacije Ceres, če ga bomo sistematično fotografirali več večerov. Glede na dejstvo, da je premer asteroida/pritlikavega planeta Ceres le 939,4 km, njegova oddaljenost od Zemlje pa je v soboto 30. oktobra 2021 znašala 282,68 milijonov km si seveda ne moremo obetati, da bomo na naših fotografijah uspeli prikazati podrobnosti z njegovega površja.

Sam sem s fotografskim snemanjem asteroida začel šele v sredo 27. oktobra 2021 zvečer, saj se je še dan pred tem Luna nahajala v neposredni bližini lokacije asteroida/pritlikavega planeta.Odločil sem se, da bom asteroid/pritlikavi planet Ceres snemal kar z DSLR fotoaparatom, na katerega sem namestil teleobjektiv z zoomom 70 mm – 300 mm. Snemal bom pri dveh goriščnih razdaljah teleobjektiva: pri goriščni razdalji 100 mm (kar pri moji velikosti senzorja pokrije območje 13° x 8° na nebu; to bo zadostovalo za spremljanje spremembe lokacije do konca decembra) in pri goriščni razdalji 300 mm (4° x 3°; to bo »pokrilo« območje poti mimo Aldebarana). Glede ostalih nastavitev sem preizkusil več kombinacij, a zdi se mi, da je za pogoje svetlobnega onesnaženja v Mariboru povsem dovolj 30 sekundna ekspozicija pri ISO 800. Včeraj sem poskusil snemati tudi z ISO vrednostmi 400, 200 in 100, vse pri 30 sekundnih ekspozicijah In še krajših) in priznam, da je Ceres povsem dostojno viden tudi pri ISO 100. Večji problem sta v četrtek in petek zvečer predstavljala višja relativna vlaga in meglica, kar je povzročilo slabšo prosojnost atmosfere, predvsem pa večje sipanje umetne svetlobe v svetlobni kupoli Maribora, zaradi česar je bilo ozadje »ozaljšano« z rdeče-oranžnim pridihom (visokotlačne natrijeve sijalke ?). Določen problem sem v sredo in četrtek imel tudi z vodenjem: vse tri dni sem snemal z montaže Astro Trac, a sem zaradi odlotane žičke za osvetlitev polarnega iskala imel težave s polarno poravnavo, zato montaža ni sledila tako, kot bi morala (zvezde so pri veliki povečavi videti kot kratke črtice). V petek sem prav zato uporabil drugo montažo in sicer Star Adventurer, kjer teh težav nisem imel, zato je sledenje bilo bistveno boljše, zvezde (in Ceres) pa vidne kot točke. Premik asteroida v treh zaporednih nočeh je lep viden. S snemanjem bom nadaljeval vsak jasen večer, ko bom imel čas. Zanimivo bo tudi spremljati spremembo sija Ceres v času pred in po opoziciji. Nocoj nameravam zgolj za test snemati asteroid tudi z nepremičnega stativa (brez vodenja), saj bi rad dokazal, da se da asteroid/pritlikav planet »uloviti« brez sofisticiranih pripomočkov in to kar cel mesec pred opozicijo.

O konkretnih rezultatih snemanja bom poročal v naslednjih prispevkih. Vabim tudi ostale člane AD Orion, da skušajo spremljati potovanje asteroida / pritlikavega planeta 1 Ceres v obdobju pred, med in po opoziciji, bodisi z opazovanji ali fotografiranji, in da o tem poročajo na društveni mail listi.

Veliko uspehov in veselja pri opazovanju in snemanju vam želim !

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na sestanek Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 27. oktobra 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Igor Žiberna: Asteroid Ceres (predavanje)

Ceres velja za največji asteroid v asteroidnem pasu, hkrati pa za največji pritlikavi planet znotraj Neptunove orbite. V predavanju bomo spoznali njegovo notranjo zgradbo, oblike na površju in spreminjajočo se a slabo izraženo atmosfero. Predstavili bomon tudi novejše informacije o Ceresu, ki jih na Zemljo od marca 2017 pošilja sonda Dawn.

Osnovni motiv za predstavitev asteroida Ceres temelji v dejstvu, da se bo novembra 2021 asteroid nahajal v opoziciji in bo s predvideno magnitudo med 8 in 7 zanimiv objekt za opazovanja in beleženja njegove poti skozi ozvezdje Bika, najsi bo z vizualnimi opazovanji (dovolj bo že običajen daljnogled) ali snemanja s pomočjo kamer ali fotoaparatov. V ta namen bomo v drugem delu predavanja opazovalcem posredovali nekaj koristnih napotkov za opazovanje in snemanje.

2. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na septembrski sestanek AD Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 22. septembra 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Borivoj Breže: Predstavitev knjige Katie Mack »Konec vsega«

Na začetku letošnjega poletja je v slovenskem prevodu izšla knjiga astrofizičarke Katie Mack z naslovom Konec vsega. Avtorica v knjigi z astrofizikalnega in kozmološkega vidika predstavi po njenem možne scenarije konca vesolja: veliki stisk, toplotno smrt, veliki raztrg in razpad vakuuma. Knjiga je bila po izboru časopisov New Scientists, BBC Focus, Independent, Washington Post, Observer in Economist razglašena za poljudnoznanstveno knjigo leta.

2. Načrt dela AD Orion do konca leta 2021

3. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končani predstavitvi.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Nekategorizirano | Komentiraj

Vabilo na marčevski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 17. marca 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Predstavitev knjige Cliva Gifforda »Super vesolje« in pogovor o knjigi (avtor recenzije in povezovalec pogovora mag. Borivoj Breže)

Recenzent knjige mag. Borivoj Breže je o njej zapisal:

Super vesolje s kombinacijo slikovnega in zapisanega pogosto fascinira predvsem tiste, ki začenjajo nabirati astronomsko znanje; je vsega upoštevanja vredno vodilo za nadaljnje poglabljanje in širjenje znanja o vesolju. Knjiga zajema v svojih sedmih delih toliko raznovrstnega gradiva, da oznaka enciklopedija kljub njenemu razmeroma majhnemu obsegu zanjo nikakor ni pretirana. Super vesolje v vsakem oziru služi kot izhodišče za nadaljnje iskanje po spletu in literaturi ne glede na stopnjo in obseg poznavanja astronomije, je knjiga, ki bi jo zaradi njene preglednosti in jedrnatosti besedila lahko poimenovali z že nekoliko obrabljenim vzdevkom Astronomija za telebane brez kakršnega koli slabšalnega pomena. Zaradi izrednih fotografij bodo segali po njej tudi tisti s širšim in globljim poznavanjem astronomije. Zanje bo slikanica za posvečene.

Vsekakor pa bo Super vesolje ostalo v spominu mnogim zaradi domiselnega slikovnega prikaza in jedrnatega besedila kot knjiga s presenetljivo kratko potjo do razumevanja oziroma do prave predstave.

2. Organizacija Dneva astronomije 2021 v maju

3. Razno

Predavanje bo potekalo preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave. Predavanje se ne bo snemalo.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo po končanem predavanju,

– če se med predavanjem pojavi kakšno vprašanje, dvignemo roko s klikom na ikono roke in počakamo.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Vabilo na februarski sestanek

logotip orion majhenSpoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 17. februarja 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.


Dnevni red:
1. Orientacija na nebu (predavanje Igor Žiberna)

Položaj nebesnega telesa je ena od pomembnih značilnosti le-tega. Za določanje položaja telesa na nebu so se v zgodovini za različne potrebe razvili številni nebesni koordinatni sistemi. V kratkem predavanju si bomo pogleda najpomembnejše od njih: horizontski, relativni ekvatorialni, absolutni ekvatorialni, ekliptični in galaktični nebesni koordinatni sistem. Spoznali bomo, katere koordinate znotraj posameznega nebesnega koordinatnega sistema uporabljamo in katera so izhodišča za določanje koordinat. Omenili bomo tudi prednosti in slabosti v ljubiteljski astronomiji najpogosteje uporabljenih koordinatnih sistemov.


2. Pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu


3. Organizacija Messierjevega plus maratona v letu 2021


4. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo seveda možen,

– če se med sestankom pojavi kakšno vprašanje, dvignemo roko s klikom na ikono roke in počakamo.

Ker smo ta način videokonference doslej uporabili le nekajkrat in z njim še nimamo veliko izkušenj, vse udeležence prosim za potrpežljivost in razumevanje.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Vabilo na občni zbor Astronomskega društva Orion

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 27. januarja 2021 ob 18. uri v videokonferenčnem sisetmu Jitsi. Navodila za njegovo uporabo in za sodelovanje na sestanku so navedena spodaj.

Dnevni red:

1. Občni zbor Astronomskega društva Orion

a. Izvolitev delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, dva overovitelja zapisnika)

b. Vsebinsko poročilo o delu AD Orion v letu 2020 in razprava o vsebinskem poročilu

c. Finančno poročilo AD Orion za leto 2020 in razprava o finančnem poročilu

d. Volitve v Izvršni odbor, Nadzorni odbor in Disciplinsko sodišče

e. Načrt dela AD Orion v letu 2021.

2. Razno

Sestanek bo potekal preko videokonferenčnega sistema Jitsi v sobi adorion od 17.55 dalje. Dostop je mogoč v spletnem brskalniku (priporočamo Chrome) na spletnem naslovu https://meet.jit.si/ ali preko aplikacije za mobilne naprave.

  • Dostop iz spletnega brskalnika (priporočamo Chrome)

V brskalnik vpišemo spletni naslov https://meet.jit.si/adorion . Če vas brskalnik vpraša za dovoljenje za uporabo kamere ali mikrofona, kliknemo Dovoli (Allow). Zaradi lažje prepoznavnosti pišemo s svoje ime in priimek. Prijavimo se s klikom na Join meeting.

  • Dostop iz aplikacije za mobilne naprave

Na mobilno napravo namestimo  aplikacijo Jitsi Meet (Apple Store: https://apps.apple.com/us/app/jitsi-meet/id1165103905, Google Play https://play.google.com/store/apps/details?id=org.jitsi.meet). Aplikacijo odpremo in v meniju poiščemo zavihek Nastavitve, kjer vpišemo svoje ime in priimek. vpišemo ime sobe adorion in tapnemo Pridruži se. Če nas naprava vpraša za dovoljenje za uporabo mikrofona in kamere, ji dovolimo.

Prosimo, da upoštevate naslednje:

– prijava v sobo adorion bo možna od 17.55 ure dalje,

– vpišete se z izklopljenim mikrofonom in kamero,

– čas za diskusijo bo seveda možen,

– če se med sestankom pojavi kakšno vprašanje, dvignemo roko s klikom na ikono roke in počakamo.

Ker smo ta način videokonference doslej uporabili le nekajkrat in z njim še nimamo veliko izkušenj, vse udeležence prosim za potrpežljivost in razumevanje.

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Sonce se prebuja

Pozdravljeni.V soboto sem izkoristil (dokaj) jasen dan za opazovanje Sonca, ki se počasi prebuja iz minimuma aktivnosti. V soboto sta bili vidni dve skupini peg, 2794 in 2795. Opazoval sem ju skozi H-alfa filter. Wolfovo število sem dobil 25. Na sončevem disku seveda dominirata obe skupini, ostali del pa je dokaj prazen. Vizualno je bilo ob robu Sonca vidnih kar nekaj lepih prominenc, še več se jih je pokazalo na posnetku. Posnetki so v priponki. Nastali so skozi teleskop SkyWatcher 66 ED in H-alfa filtrom LS50FHa. Disk Sonca je posnet pri goriščni razdalji 900 mm, posnetki prominenc in peg pa pri 1400 mm.

Lep pozdrav,

Mitja Govedič

Objavljeno v Novice, Opazovanja | Komentiraj