Vabilo na februarski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 19. februarja 2020 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Igor Žiberna – Svetlobna onesnaženost na Pohorju (predavanje)

Eno od najbolj priljubljenih opazovalnih območij ljubiteljskih astronomov v širši okolici Maribora je zanesljivo Pohorje. Zaradi nadmorskih višin nad 1000 m vsi pričakujemo, da bo poleg večje prosojnosti atmosfere h kakovosti astronomskih opazovanj prispevala tudi nižja stopnja svetlobne onesnaženosti. Pa je res tako? V predavanju bomo predstavili stanje svetlobne onesnaženosti na Pohorju na osnovi lastnih meritev in analize podatkov daljinskega zaznavanja. V predavanju bomo nakazali, katera območja na Pohorju so manj svetlobno onesnažena. Prikazani bodo tudi vplivi nočne smuke na stanje svetlobne onesnaženosti. Na žalost se izkaže, da zaradi prostega širjenja antropogene svetlobe tudi zavarovana območja (Natura 2000) niso zaščitena pred svetlobnim onesnaženjem.

2. Program Astronomskih opazovalnih noči (Mita Govedič)

3. Razno

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Vabilo na januarski sestanek in občni zbor

Spoštovani,
vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 22. januarja 2020 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

  1. Igor Žiberna-Kuiperjev pas in Oortov oblak (predavanje)

Naše Osončje se ne zaključi s planetom Neptunom, pač pa se onkraj njegove orbite začenja območje, ki do danes ni bilo dobro raziskano. V predavanju bomo predstavili značilnosti Kuiperjevega pasu in Oortovega oblaka. Skupno jima je to, da gravitacijski in siceršnji učinek Sonca slabi, zato je gibanje teles v tem območju manj pravilno in stabilno. Tudi ravnine orbit so manj skladne z ekliptično ravnino. Zaradi manjšega učinka Sonca so telesa v tem območju tudi pričevalci razmer na začetku razvoja Osončja. Prav slednje je eden od pomembnih motivov za bodoča raziskovanja tega območja.

2. Letni občni zbor:

– izvolitev organov občnega zbora
– vsebinsko poročilo za leto 2019
– finančno poročilo za leto 2019
– načrt dela v letu 2020.

Zaradi zagotavljanja sklepčnosti vljudno prosim za zanesljivo udeležbo!

Prijazno vabljeni!
Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Opazovanje polsenčnega Luninega mrka 10. januarja 2020

Iz naših krajev bomo lahko 10. januarja 2020 opazovali polsenčni Lunin mrk. Za polsenčne Lunine mrke sicer pravijo, da s prostimi očmi niso vidni, vendar pa bo petkov nekaj posebnega: njegova magnituda bo namreč okoli 0,90, kar pomeni, da bo okoli 90 % Luninega premera v Zemljini polsenci. Iz izkušenj ob opazovanju delnega Luninega mrka z zelo majhno magnitudo pred nekaj leti smo ugotovili, da trditev, da polsenčni Lunini mrki niso vidni s prostimi očmi ne drži popolnoma. Malce pred vhodom v Zemljino senco je del površja Lune na stiku med polsenco in senco postal opazno temnejši. Pogoji pri januarskem polsenčnem Luninem mrku bodo kot nalašč za testiranje vidnosti: magnituda mrka bo zelo visoka, ob tem pa Luna ne bo zašla v Zemljino senco.

Polsenčni Lunin mrk 10. januarja 2020 se bo začel ob 18:05, vrhunec mrka bo ob 20:10, končal pa se bo ob 22:14. Trajanje polsenčnega Luninega mrka bo torej 4 ure in 9 minut. Ob začetku mrka bo Luna na višini 16,5° in azimutu 74°, na vrhuncu na višini 37° in azimutu 96°, na koncu mrka pa na višini 56° in azimutu 125°. Vse se bo odvijalo torej na vzhodni do jugovzhodni strani neba.

Ob podobnem polsenčnem Luninem mrku 20. novembra 2002 (magnituda polsenčnega mrka je bila tedaj okoli 89%) je Fred Espenak posnel spodnji fotografiji.

 

V AD Orion smo se na decemberskem sestanku dogovorili, da bi januarski polsenčni Lunin mrk opazovali in fotografirali. Z opazovanjem, ki bi ga izvedli na platoju pred Filozofsko fakulteto v Mariboru (Koroška cesta 160) bi začeli že malce pred začetkom mrka. Morda bi bilo najbolje, da bi opremo imeli pripravljeno že okoli 17:45, nato pa bi opazovali in fotografirali do konca mrka. S primerjavo fotografij med in po polsenčnem Luninem mrku bi lahko nazorno ugotovili razlike v svetlosti Lune. V primeru pojava nizke oblačnosti oziroma megle zaradi temperaturne inverzije bi lokacijo opazovanja po dogovoru spremenili. Današnja vremenska napoved (torek zjutraj) za petek napoveduje povečano oblačnost v zahodni Sloveniji, medtem ko zaenkrat lahko pričakujemo jasno vreme v severovzhodni Sloveniji (res pa je, da se vremenska napoved do petka lahko še spremeni).

Za lažje opazovanje sem pripravil spodnje karte položaja Lune, glede na Zemljino polsenco v treh ključnih fazah polsenčnega Luninega mrka.

 

 

Igor Žiberna

Objavljeno v Novice, Opazovanja | Komentiraj

Vabilo na decembrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 18. decembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Mitja Govedič – Snemanje s hlajeno astronomsko kamero (predavanje)

Po letih fotografiranja z zrcalno refleksnim fotoaparatom je nastopil čas za naslednji korak: nakup barvne hlajene astronomske kamere. Kljub nabranim številnim izkušnjam pa so prvi posnetki jasno pokazali, da je snemanje z novo kamero vse prej kot mačji kašelj. V predavanju bo avtor predavanja predstavil prve rezultate snemanja, praktične izkušnje in opozoril na nekaj najpogostejših napak, ki jih naredil tudi sam.

2. Organizacija Astronomskih opazovalnih noči v AD Orion

3. Razno

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Vabilo na novembrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 20. novembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Ekstremne orbite – dokumentarni film

Gibanje v orbitah je eden od najpogostejših načinov gibanja v vesolju, naj gre za gibanje lun okoli planetov, gibanje planetov okoli zvezd, gibanje zvezd v večkratnih sistemih, gibanje okoli središča galaksije ali gibanje v jatah in nadjatah galaksij. V dokumentarni oddaji si bomo ogledali pomen orbit in kakšne posledice lahko puščajo njihove spremembe. Orbita, kot jo ima Zemlja okoli Sonca je v svoji »normalnosti« (nizka stopnja ekscentričnosti) v vesolju pravzaprav nekaj neobičajnega. Že majhna sprememba njenih lastnosti bi lahko pustila velik vpliv na razmere na našem planetu. Spoznali bomo tudi planete, ki nimajo običajne orbite okoli zvezde, pač pa le blodijo po vesolju in čakajo, da jih gravitacija ne priklene v gibanje okoli naključne zvezde: gre za t.i. »potepuške planete«. Orbite teles pa utegnejo povzročati tudi uničevalne dogodke, kar bomo spoznali na primeru gibanja zvezd in galaksij.

2. Razno

Prijazno vabljeni!

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Merkur bo ”mrknil” Sonce

Na god sv. Martina 11. novembra 2019 bomo priča zanimivemu astronomskemu pojavu: planet Merkur bo potoval pred Soncem in na ta način ustvaril podobne razmere, ki smo jim priča pri delnih ali popolnih Sončevih mrkih, ko Luna zastre Sonce. V primeru prehoda Merkurja pred Soncem pa ta mrk seveda nikakor ne bo tako veličasten. Merkur bo namreč v primerjavi s Soncem viden kot zelo drobna pika in ga s prostimi očmi niti ne bomo mogli zaznati. Njegov premer bo v času prehoda namreč le okoli 10 ločnih sekund, medtem ko bo premer Sonca kar dobrih 1938 ločnih sekund ali 32 ločnih minut.

Merkur bo začel prehajati pred Sonce ob 13:35 po srednjeevropskem času (SEČ), s celotnim premerom pa se bo pred Soncem znašel ob 13:37 po SEČ. Najbližje sredini Sončevega diska bo ob 16:19, vendar bo takrat pri nas Sonce le še 1° nad matematičnim obzorjem, za dejanskim obzorjem pa bo marsikje zašlo še prej. Za matematičnim obzorjem bo v Mariboru Sonce zašlo ob 16:29. Dogodek bomo pri nas torej lahko spremljali slabe tri ure. Nahajamo se namreč na vzhodnem delu vidnosti prehoda.

V celoti bodo prehod lahko opazovali na območju Južne Amerike, vzhodnega dela Severne Amerike, v večjem delu Atlantskega oceana in na skrajnem zahodnem delu Afrike. Na omenjenih območjih bodo lahko v prehodu uživali kar 5 ur in 29 minut.

Ker bomo pri opazovanju prehoda zrli v Sonce, je potrebno strogo upoštevati varnostna navodila in opazovati Sonce skozi primerne filtre, kot je prav za te namene izdelana mylar folija. V sili lahko uporabimo tudi varilsko steklo z optično gostoto vsaj 12. Ostali načini (s sajami prekrito steklo, klasični filmi, sončna očala itd.) ne zagotavljajo varnega opazovanja Sonca! Še koristna informacija za tiste, ki se bodo opazovanja lotili sami. Sonce se bo v času začetka prehoda nahajalo na višini 21° in z azimutom 209° (jugjugozahodna smer), v času vrhunca prehoda pa le stopinjo nad matematičnim obzorjem in z azimutom 243° (zahodjugozahodna smer). Za opazovanje bo tako najbolje izbrati območje, ki proti jugozahodu nima večjih ovir na obzorju. Pojav bo možno opazovati tudi v primeru oblačnega vremena, le oblaki bodo morali biti dovolj prosojni, da bo Sonce dovolj dobro vidno. Naslednji prehodi Merkurja pred Soncem se bodo zgodili 13.11.2032, 7.11.2039 in 7.5.2049. Podoben pojav kot ta, je prehod Venere pred Soncem, le da bomo nanj morali počakati do 11. decembra 2117, za večino danes živečih pa bo ta dogodek najbrž že preveč časovno oddaljen.

Astronomsko društvo Orion in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru bosta na dan pojava 11. novembra 2019 v primeru jasnega vremena od 13. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru (Koroška cesta 160) organizirala javno opazovanje prehoda Merkurja pred Soncem. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga, zainteresirani pa bodo prehod lahko tudi fotografirali s pametnimi telefoni ali Canonovimi oz. Nikonovimi DSLR fotoaparati. Vse aktivnosti bodo seveda brezplačne in primerne za najširši krog.

Igor Žiberna

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj

Vabilo na oktobrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 16. oktobra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Nenavadne lune (Alien Moons) – dokumentarni film

Na zadnjem sestanku AD Orion smo si v nasprotju s prvotnim načrtom ogledali dokumentarno oddajo, ki je prikazovala nenavadne značilnosti planetov v Osončju. Tokrat se bomo na podoben način lotili naravnih satelitov. V dokumentarnem filmu bomo spoznali nenavaden svet lun v Osončju. Planetologi bodo v njem skušali odgovoriti na nekatera provokativna vprašanja: zakaj se lune, ki krožijo okoli istega matičnega planeta tako razlikujejo med seboj, ali imajo lune lahko tudi asteroidi, ima Zemlja poleg Lune še kak naravni satelit, so lahko lune, ki krožijo izven habitabilne cone tudi nosilke življenja?

2. Organizacija astronomskih opazovalnih noči na šolah

3. Organizacija Messierjevega plus maratona v oktobru 2019

4. Organizacija javnega opazovanja prehoda Merkurja pred Sončevo ploskev v novembru 2019

5. Razno

Pričakujem zanesljivo udeležbo članov AD Orion!

Lep pozdrav,

Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

12. Messierjev plus maraton v Šmartnem na Pohorju

OSSmartnozotk

 

 

V soboto 26. in nedeljo 27. oktobra 2019 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS–Regionalni center Maribor v Šmartnem na Pohorju organizirala 12.Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama. Ta vsebuje 110 deep-sky objektov, od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz seznama NGC kataloga in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga.

12. Messierjev plus maraton se bo odvijal bo na osnovni šoli Šmartno na Pohorju in na travniku v neposredni bližini šole. Če boste prispeli iz Slovenske Bistrice, se šola nahaja na koncu naselja na desni strani. Ob šoli so na voljo tudi parkirišča.

Vabimo vas, da se bodisi kot tekmovalec ali zgolj poslušalec ter opazovalec udeležite 12. Messierjevega plus maratona in druženja ljubiteljskih astronomov v prijetnem okolju Pohorja. 12. Messierjev plus maraton je finančno podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor.

Program  12. Messierjevega plus maratona
Sobota, 26. oktober:
17:00 Otvoritev 12. Messierjevega plus maratona in sestanek s tekmovalci
18:30 Začetek tekmovanja

Nedelja, 27. oktober:
00:00 Odmor (v dogovoru s tekmovalci bo lahko odmor tudi prej ali nekoliko kasneje)
01:00 Nadaljevanje tekmovanja
04:00 Predviden konec tekmovanja
04:30 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad
Pravila tekmovanja na Messierjevem plus maratonu

  • Cilj tekmovanja je najti čim več objektov s seznama Messier plus maratona v času tekmovanja. Zmagovalec Messierjevega plus maratona je tisti, ki je v krajšem času našel več objektov. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
  • Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, razen pri rokovanju s teleskopom.
  • Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
  • Uporaba teleskopov z vodenjem je dovoljena, vendar tekmovalec pri iskanju objektov ne sme uporabljati sistema GO-TO. Dovoljena je uporaba filtrov na okularjih. Na ekvatorialnih montažah morata biti deklinacijski in rektascenzijski krog prelepljena, tako da nista vidna. Uporaba naprav in programske opreme, ki delujejo v povezavi z GPS sistemom ni dovoljena.
  • Tekmovalec razen teleskopa lahko uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isto optično napravo.
  • Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna. Sodnik označi začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so potrebne.
  • Tekmovalci morajo uporabljati svetila zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
  • Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, naj bo v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov hkrati, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

Dostop do prizorišča M+M:
Po avtocesti do izvoza Slovenska Bistrica – jug, nato mimo trgovskega centra na desni strani, do drugega rondoja, kjer zavijete desno skozi središče Slovenske Bistrice. Na koncu naselja, tik preden se cesta začne vzpenjati, zavijete na levo (smerokaz Šmartno na Pohorju), čez nekaj deset metrov pa na desno preko mosta čez Bistrico. Od tod naprej vse do Šmartnega na Pohorju ni večjih cestnih odcepov.

Dodatne informacije in prijave:
– Telefon: 040 811 055 (Igor Žiberna)
– Elektronska pošta: igor.ziberna@um.si

Vljudno prosimo, da zaradi organizacijskih razlogov prijave s številom udeležencev oddate tudi, če ne boste tekmovali, pač pa boste prisostvovali le kot gost. Udeležba je brezplačna. Vsekakor je zaželeno (ni pa nujno), da prinesete s seboj svoj daljnogled ali teleskop. Prijave oddajte na zgornji elektronski naslov do ponedeljka 21. oktobra 2019.

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna                                                                     Darja Kozar Balek
Astronomsko društvo Orion Maribor                        Vodja Regionalnega centra ZOTKS

Objavljeno v Javna opazovanja, Messierjevi plus maraton | Komentiraj

Vabilo na septembrski sestanek

Spoštovani,

vabimo vas na sestanek Astronomskega društva Orion, ki bo v sredo 25. septembra 2019 ob 18. uri v učilnici 1D6 v novem traktu II. gimnazije Maribor (Trg Miloša Zidanška 1, vstop skozi novi prizidek šole z Žitne ulice, nato desno po stopnicah v 1. nadstropje ali skozi glavni vhod, skozi avlo, na koncu avle desno po hodniku do novega prizidka, nato po stopnicah v 1. nadstropje).

Dnevni red:

1. Nenavadne lune (Alien Moons) – dokumentarni film

V dokumentarnem filmu bomo spoznali nenavaden svet lun v Osončju. Planetologi bodo v njem skušali odgovoriti na nekatera provokativna vprašanja: zakaj se lune, ki krožijo okoli istega matičnega planeta tako razlikujejo med seboj, ali imajo lune lahko tudi asteroidi, ima Zemlja poleg Lune še kak naravni satelit, so lahko lune, ki krožijo izven habitabilne cone tudi nosilke življenja?

2. Poročilo o delu AD Orion v obdobju junij-september 2019

3. Organizacija astronomskih opazovalnih noči na šolah

4. Organizacija Messierjevega plus maratona v oktobru 2019

5. Razno

Pričakujem vašo zanesljivo udeležbo !
Lep pozdrav,
Igor Žiberna

Objavljeno v Sestanki | Komentiraj

Javno opazovanje Jupitra in Saturna

Spoštovani

V letu 2019 praznujemo 100. obletnico ustanovitve Mednarodne astronomske zveze. Slovenija bo okroglo obletnico obeležila s projektom »Slovenija pod skupnim nebom«, v okviru katerega želimo razvijati zanimanje za astronomijo. V astronomskem društvu Orion iz Maribora se bomo temu projektu pridružili z vrsto aktivnosti, prva med njimi pa bo javno astronomsko opazovanje, ki bo potekalo v petek 20. septembra 2019 od 21. ure naprej pred Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Koroška cesta 160 v Mariboru. Poudarek bo na opazovanju Jupitra in Saturna in ostalih zanimivih nebesnih teles, ki so trenutno vidna na nebu. Vsa telesa bo mogoče fotografirati s Canonovimi ali Nikonovimi DSLR fotoaparati in pametnimi telefoni skozu društvene teleskope. Ob opazovanju bo potekala tudi strokovna razlaga o značilnostih astronomskih objektov, navideznem gibanju nebesne sfere, orientaciji na nočnem nebu in astronomskih pojavih nasploh. Javno opazovanje je seveda brezplačno in primerno za najširši krog.

Prijazno vabljeni

Igor Žiberna

Predsednik Astronomskega društva Orion

Objavljeno v Javna opazovanja | Komentiraj