Astronomsko društvo Orion iz Maribora organizira 18. dan astronomije, ki se bo odvijal v sredo, 23. 5. 2018 na II. gimnaziji v Mariboru v učilnici 2D6 (vstop v novi prizidek šole iz Žitne ulice, nato po stopnišču v prvo nadstropje). S predavanji v okviru 18. dneva astronomije želimo vzbujati in razvijati zanimanje za naravne pojave, radovednost in željo po izobraževanju med vsemi generacijami.
16.00 – Uvodni pozdrav
16:05 Ivan Ketiš: Zakaj je Sovjetska zveza izgubila tekmo za pristanek človeka na Luni?
V predavanju bodo predstavlja razlogi za zmago ZDA v tekmi za prvi uspešni pristanek na Luni, kot jo vidijo danes takratni ameriški tekmeci, sovjetski raketni strokovnjaki. Razloge za neuspeh ti vidijo v sistemskih problemih, slabem vodenju, neprepoznavnih avtoritetah, pomanjkljivemu nadzoru kvalitete, napačnem menedžmentu in razvojnih praksah, premajhni podpori projektu, poznem začetku programa, drugih prioritetah države, nezadostnih finančnih virih, napačnem konceptu gradnje nosilne rakete, neprekinjenem konfliktu med odločevalci in glavnimi konstruktorji in nenehnem vpletanju politike. Zamenjava na vrhu je vselej pomenila favoriziranje drugega konstrukcijskega biroja. Politika je odločala o datumu izstrelitev in programu misij in ne strokovnjaki. Osnovni cilj je bil prehiteti ZDA, ne glede na ceno.
Danes so vsi prepričani, da ni imela Sovjetska zveza nobenih možnosti v tej tekmi in kar je še huje, mnogi trdijo, da so bili v to prepričani že v času tekme. Med izvirnim grehom za poraz navajajo celo, da so konec 2. svetovne vojne zajeli Wernherja von Brauna Američani in ne oni. Američani o svoji zmagi ne razmišljajo tako poglobljeno in jo jemljejo, kljub velikemu naskoku SZ v prvih letih, za samoumevno. Nezanemarljiv del ameriške javnosti dvomi v pristanek ljudi na Luni, v Rusiji ni takih dvomljivcev.
17:00 Mitja Govedič: Kaj opazovati na Soncu, ko je to v minimumu aktivnosti?
Sončev 24. cikel aktivnosti se počasi zaključuje. Po manj intenzivnem maksimumu bo Sonce v prihodnjih letih prišlo v minimum aktivnosti. Za opazovalce to predvsem pomeni dneve, ko bo površje prazno, brez peg. Kaj pa sploh lahko opazujemo na Soncu, ko se nahaja v minimumu aktivnosti? Koliko časa bo trajal minimum? Slednje vprašanje si postavljajo tako profesionalni kot amaterski astronomi, ki bodo z velikim zanimanjem šteli dneve, ko bo Sonce brez peg.
18:00 Gregor Hojnik: Meglična celica – detektor kozmičnih žarkov
Želite v živo videti sledi, ki jih puščajo kozmični žarki? Na predavanju bomo najprej osvežili znanje o standardnem fizikalnem modelu osnovnih delcev, ki sestavljajo naše vesolje, si pogledali njihove lastnosti (naboj,masa,spin), njihov izvor in različne načine na katere jih lahko detektiramo. Nato si bomo v živo ogledali delovanje meglične celice in opazovali sledi, ki jih v njej puščajo različni elementarni delci še posebej kozmični žarki.
19:00 Igor Žiberna: Planeti zunaj Osončja
Planete zunaj Osončja smo začeli odkrivati v 90. letih prejšnjega stoletja in takrat je prevladovalo prepričanje, da je planetov manj kot zvezd in da je sistem planetov v Osončju nekaj običajnega. Danes vemo, da je planetov vsaj v naši galaksiji več kot zvezd in da se med osončji pojavljajo prav bizarne oblike, precej drugačne od sistema planetov, ki krožijo okoli Sonca. V predavanju bomo predstavili strukturo planetov zunaj Osončja glede na zgradbo, njihove orbitalne elemente in atmosfero. Posebno pozornost bomo namenili kandidatom za morebitni obstoj življenja.
Prijazno vabljeni !
Astronomsko društvo Orion v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru organizira v petek, 15. junija 2018, javno opazovanje planetov Jupiter in Saturn. Opazovanje bo v primeru jasnega vremena potekalo od 22. ure do jutranjih ur na ploščadi pred stavbo Filozofske fakultete, Koroška cesta 160, v Mariboru. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga o značilnostih obeh planetov. Planeta bo mogoče opazovati skozi različne teleskope, možno pa bo tudi snemanje s fotoaparati na pametnih telefonih ali s Canonovimi in Nikonovimi DSLR-fotoaparati.
