Jupitrovi sateliti

Jupiter ima veliko družino satelitov, po zadnjih podatkih (maj 2003) kar 61. Velika večina jih je asteroidov, ki so se ujeli v orbite okoli Jupitra zaradi Jupitrove velike gravitacije.
Največje štiri je odkril leta 1610 Galileo Galilej, zato so ti znani tudi pod imenom Galilejski sateliti. Poimenoval jih je Simon Marius: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto.

Ganimed

Ganimed je največja med vsemi lunami, njen premer je 5268 km in je tako večja je celo od Merkurja, a manj masivna. Zelo vrjetno jo je s prostimi očmi opazoval že kitajski astronom Gan De davnega leta 364 pr.n.št. Okoli Jupitra kroži po tirnici 107000 km od Jupitra. En obhod naredi v 7,155 dnevih. Ganimed je največja med vsemi lunami, njen premer je 5268 km in je tako večja je celo od Merkurja, a manj masivna. Zelo vrjetno jo je s prostimi očmi opazoval že kitajski astronom Gan De davnega leta 364 pr.n.št. Okoli Jupitra kroži po tirnici 107000 km od Jupitra. En obhod naredi v 7,155 dnevih.

Kalisto

Kalisto je najbolj oddaljen Galilejski satelit, njegova tirnica je od Jupitra oddaljena kar 1880000 km. Njen premer je 4806 km, en obhod okoli Jupitra pa naredi v 16,689 dnevih. Kalisto je tudi najtemnejši med njimi. Površje je prekrito z ledom in kraterji. Površinska plast je debela morda nekaj 100 km. Pod njo je verjetno plast vode ali mehkega ledu, ki obdaja silikatno jedro. Kalisto je povsem nedejaven objekt. Na njem ne obstajajo več zakoni tektonske aktivnosti. Njeno jedro je kovinsko.

Evropa

Evropa kroži okoli Jupitra na razdalji 670900 km. En obhod naredi v 3,551 dnevih, njen premer pa je 3130 km in je s tem nekoliko manjša od naše Lune. Njeno površje je ledeno, a skoraj brez kraterjev. Evropo so primerjali že celo s počeno jajčno lupino, saj so glavne tvorbe na njej razpoke v ledu. Po neki teoriji bi naj pod površinskim ledom ležal ogromen ocean vode.

Notranja zgradvba Evrope

Zdaj pa obstaja vprašanje, ali se na Evropi nahaja tudi življenje, če je tam že voda! Vsekakor Jupitrove plimske sile dovolj segravajo Evropino jedro, tako da le to ni trdno. Nasa tudi načrtuje odprao, ki bo na Evropo odnesla sondo, ki bo prevrtala površinski led in spustila majhno podmornico v ocean, ter se odpravila na lov za znaki življenja.

Površina Evrope je prekrita z ledom.

Io

Io je verjetno najbolj zanimiva Jupitrova luna. Okoli Jupitra kroži na razdalji 421600 km in za en obhod porabi 1,769 dni. Njen premer znaša okoli 3650 km in je nekoliko večja od naše Lune. Njeno površje prekriva žveplo in je posejano z aktivnimi vulkani. V bistvu je Io eno najbolj vulkansko aktivnih teles v Osončju. Po eni teorije je Ionina skorja "morje" žvepla in žveplovega dioksida, debelo okoli 4km. Vrhnji kilometer je v trdnem stanju. Čeprav je povprečna površinska temperatura -150°C, lahko imajo vulkanski izpuhi temperaturo tudi do 500°C.

Vulkan na Io

Kaj dela Io tako aktivna? Njeno notranjost gnete in greje plimski privlak (gravitacijski privlak) Jupitra. Ta privlak je tako močan, da se tista stran Ia, ki je obrnjena proti planetu, lahko uboči za kar 8 km. Vendar samo to nemore biti vzrok za takšno aktivnost Ia, saj je Evropa povsem zamrznjen svet, leži pa le dvakrat dlje kot Io. Io leži tudi znotraj Jupitrovega območja sevanja in ga zato lahko opredelimo za najbolj smrtonosen svet v našem osončju.

Peti satelit Amalteo, je 1892 z velikom Lickovim refraktorjem odkril E. Bernard. Na slikah Voyagerja 1 se je izkazalo da je nepravilne oblike, njena površina je rdečkaste barve in na njej najdemo dva skledasta kraterja.

Še bližje Jupitru ležijo lune Metide, Adrastee in Tebe .

Zunanji sateliti so zelo majhni, samo Himalija ima premer čez 100km. Razdelimo jih v dve skupini. Pri tem se člani notranje skupine gibljejo napredno tisti v zunanji pa vzrtno, kar podpira predpostavko da so vsi ujeti asteroidi.