Merkur

Merkur je Soncu najbližji planet. Še najbolj podoben je majhni skali s premerom 4878 km. Za pot okoli Sonca porabi le 88 dni. Okoli svoje osi pa se zavrti v 59 dneh. Ker je tako blizu Soncu, in nima atmosfere pride na njegovi povvršini do velikih temperaturnih preskokov. Na osvetljeni strani planeta je površinska temperatura +350°C na nočni pa -170°C. Njegovo površje je posejano s kraterji. Pravzaprav so na Merkurju kraterji posejani bolj na gosto kot kjerkoli drugje v Osončju. Ker Merkur nima atmosfere in je tako blizu Sonca, ki s svojo privlačno silo vleče na sebe vse, kar leti po vesolju, sedi Merkur takorekoč na strelni črti.

Merkur je za opazovanja razmeroma zahtevna tarča. Ob največjih elongacijah se ob sončevem zahodu nahaje le 23 stopinj nad obzorjem. Z magnitudo -1.9 ko je najsvetlejši, je dokaj svetel, zato ga navkljub zarji brez težav najdemo. Merkur lažje opazujemo zjutraj, ko vzhaja in se s časom dviga nad debeli sloj ozračja na obzorju. Najboljše pa se Merkur opazuje podnevi, ko ga lahko z natančno na sever usmerjenim teleskopom najdemo s pomočjo koordinatnih krogov, verjetno pa se ga nadje tudi z dobrim daljnogledom.

Jupiter, Venera in Merkur tik nad obzorjem
foto: Javor Kac

Z 80-mm teleskopom lahko opazimo vse Merkurjeve mene. Z nekoliko boljšimi teleskopi, ponavadi vsaj 25-cm premera, se da na Merkurju celo videti površinske podrobnosti. Filtri pomagajo pri večanju kontrasta. Dobro pomagajo rdeči in oranžni filtri W23A, W21 in W25A. Poleg tega pa pomagajo tudi modri W80A in W38.

Proti Merkurju je doslej poletela ena sama sonda - Mariner 10, ki je posredovala karte površja. Kartirala pa je le 45% planetove površine, zato dober del Merkurja ostaja skirvnost.

Sonda Mariner 10

Mozaik merkurjeve površine kot
jo je videla sona Mariner 10