Uran

Uran je tretji po vrsti med plinsatimi velikani, hkrati je tudi tretji največji planet v Osončju in sedmi po razdalji od Sonca. Od sonca je oddaljen 2 870 miljonov km. Njegov ekvatorialni premer je 51 118 km, kar je več kot dvakrat manj od Jupitra in Saturna. Uranova os vrtenja je nagnjena za kar 98°, tako da Uran izgleda kot da se kotali po svoji orbiti (Zemljina je nagnjena za 23,5°). Tako velika najgnjenost osi vrtenja je najvrjetneje posledica trka s kakim planetom.

Tudi uran ima prstan podobno kot Jupiter in Saturn. Prstanov je vsega skupaj 9. Najprej so jih odkrili s pomočjo okultacije zvezde leta 1977. S Kuiper Airborne Observatory (1-m teleskopom na letalu C-141, ki ga bo v kratkem nadomestil 3,5-m teleskop na Boeingu 747) so opazovali okultacijo z namenom, da bi izvedeli kaj več o Uranu samem. Na njihovo presenečenje pa je zvezda 7-krat utripnila pred in po prehodu Urana, kar je pomenilo obstoj 7 prstanov. Nadalja dva sta potrdili sondi Voyager.

Uranovi prstani posneti s HST

Uranovih 9 prstanov

Naslednja sonda, ki bo morda obiskala Uran in neptun je Cassini, ki je trenutno na poti k Saturnu.

Sonda Cassini

Za opazovanje podrobnosti na Uranovem 3,7" velikem disku potrebujemo vsaj 25-cm teleskop in odlične pogoje. V 25-cm teleskopu se pri velikih povečavah pokažejo temnejši ekvatorialni predeli in svetlejši evatorialni pas. Za podrobnosti (če se sploh izoblikujejo) pa potrebujemo vsaj 40-cm teleskop, včasih pa ne pomaga niti 1,5-m teleskop. Pri opazovanju pomagajo svetlo modri W82B, zelen W58 in svetlo rdeč W23A filter.

Podrobnosti na Uranu in njegovi prstani posneti iz Zemlje

Uran je uradno odkril angleški astronom Sir William Herschel leta 1781. Vendar so razni astronomi opazovali Urana pred Herschelom vsaj 22 krat! Galileo je bil zelo blizu odkritju Urana s svojim 2,5-cm teleskopom, ko je opazoval premike Jupitrovih lun iz noči v noč. Uran je bil le 2° stopinji od Jupitra v februarju 1610, drugem mesecu Galilejevih opazovanj. Galileo je takrat videl tudi Neptuna, vendar več o tem pri Neptunu. John Flamsteed je nekaj desetletij pred Herschlom med kartiranjem neba vrisal zvezdo 34 Tauri (34 Bika), ne da bi vedel da je to v resnici Uran. Obstaja tudi vprašanje o zvezdi 6. magnitude, ki jo je pred več kot dvema tisočletjema opazil Ptolomej in jo zapisal v Almagest. Najbližji kandidat je zvezda 76 Virginis, ki pa je kar 1.3° stopinje stran. Astronomski zgodovinar Keith P. Hertzog je pokazal, da se je leta 128 pr. n. š. Uran nahajal le nekaj ločnih minut stran od tistega mesta, to je torej ob času, ko je Ptolomejev predhodnik Hiparh delal opazavanja na katerih temelji Almagest. Torej so stari Grki opazovali Uran ali ne? Morda, morda tudi ne, vendar je vredno omeniti, da je Uran vsekakor viden s prostim očesom na temnem nebu daleč stran od mestnih luči, saj ko je najsvetlejši sveti s 5,7 magnitudo. V prejšnjem stoletju je angleški opazovalec meteorjev Denning med svojimi opazovanji vrisoval Urana in mu tako s prostim očesom sledil cele mesece.