Podatki o Neptunu | Obhodni čas | 60190.3 dni | Vrtilni čas | 16h 7m | Povprečna tirna hitrost | 5.43 km/s | Naklon tira | 1°45'19" | Sploščenost tira | 0.009 | Navidezni premer | največji 2.2"
najmanjši 2" | Obratna vrednost mase (Sonce=1) | 19300 | Gostota (Voda = 1) | 1.77 | Masa (Zemlja = 1) | 17.2 | Prostornina (Zemlja = 1) | 57 | Ubežna hitrost | 23.9 km/s | Površinska težnost (Zemlja = 1) | 1.2 | Povprečna površinska temperatura | -220°C | Sploščenost | 0.02 | Albedo | 0.35 | Najsvetlejša magnituda | 7.7 | Premer | 50538 km | Naklon osi | 28.8° |
Daleč za Uranom leži njegov dvojček, Neptun. Neptuna je uradno odkril Johann Galle, 23. septembra 1846, po izračunih Leverrierja in Adamsa. Neptun je od Sonca oddaljen 4497 milijonov km. S 50538 km premera je le malo manjši od Urana. Dokazano je, da je Neptuna več kot 250 let pred odkritjem opazoval nihče drug kot Galileo Galilei. S svojim 2,5-cm teleskopom je februarja 1610 opazoval Jupitrove lune, ko je opazil bližnjo zvezdo 8. magnitude. To je bil Neptun. Galileo je celo zabeležil, da se mu je zdelo, da se je do naslednje noči zvezda malo premaknila, vendar ni spoznal, da gre za planet.
Neptun je po vremenski strukturi zelo podoben Jupitru. Prav tako ima pasove, je zelo vetroven, saj na njem pihajo vetrovi s hitrostjo okoli 450 m/s (ali 1600 km/h). Najbolj opazna tvorba na Neptunu je vsekakor Velika Temna Pega. Temna pega je Neptunova različica Jupitrove Velike Rdeče pege. Opazili so jo že pred prihodom Voyagerja 2 leta 1989, do leta 1990 pa je očitno izginila. Njen rotacijski čas je bil preko 18 ur, tako da se je glede na sosednje oblake premika prozi zahodu s hitrostjo 30 m/s (100 km/h). Vrtela se je v smeri nasprotni urinim kazalcem in spreminjala obliko.
Temna pega na Neptunu
Nekoliko višje so ležali kopasti oblaki metanovih kristalov ("metanski cirusi"), med njimi in glavnim oblačnim pokrovom pa je 50 km praznega območja.
Metanski cirusi
Dalje proti jugu je bila manjša, zelo spremenljiva tvorba s svetlim središčem, ki je imela krajši rotacijski čas in so ji dali vzdevek "skuter", še južneje pa je ležala druga temna pega - Temna pega 2. Kot zanimivost povejmo, da imajo Velika Temna Pega, Skuter in Temna Pega 2 vsi različne rotacijske čase. Vsi pa se premikajo proti vzodu.
Skuter in Temna pega 2
S podobno tehniko kot pri Uranu so odkrili tudi prstane pri Neptunu. Ker pa zvezda na drugi strani planeta ni utripala, so astronomi predpostavljali, da ima Neptun le delne prstane v obliki lokov. Voyager je pokazal, da so prstani kompletni, okoli planeta, le da so na nekaterih mestih odebeljeni.
Neptunov sistem prstanov, slikan nazaj proti Soncu,
tako da Sonce osvetli prstane.
Neptun na našem nebu sveti le z 8. magnitudo, navidezni premer njegovega diska pa nikoli ni večji od 2,3", kar pomeni, da niti z največjimi amaterskimi teleskopi na njem nemoremo zaznati podrobnosti.
|
Astronomska noc 
