Pluton in Haron

Plutona je leta 1930 odkril Clyde Tombaugh, na podlagi Lowellovih izračunov, ki je po odkritju Neptuna ponovno preračunal in ugotovil, da mora obstajati še en planet, ki moti gibanje plinskih velikanov. Nov planet so poimenovali Pluton po bogu podzemlja. Sonce tam sveti z -8 do -11 magnitudo, temperatura na površini pa nikoli ne preseže -230°C.

Plutonov tire je nenavadno sploščen, ko je najbližje Soncu je njegov tir krepko znotraj Neptunovega, vendar se ni bati da bi planeta trčila, saj je Plutonova tirnica nagnjena za kar 17°.

Plutonova tirnica

Zadnji prehod perihelija je bil leta 1989, njegov obhodni čas pa traja skoraj 248 let, vrtilni čas pa 6 dni in 9 ur. Po svoji velikosti je Pluton celo manjši od naše Lune, njegov ekvatorialni premer meri le 2324 km. Zaradi te majhnosti pluton gotovo nemore bistveno vplivati na gibanje drugih planetov.
Pluton ima najvrjetneje silikatno jedro, ki ga obdaa debel plašč ledu. Vendar so to samo domneve, saj v Plutonovo bližino ni pripotovala še nobena sonda. Vemo pa da ima redko a obsežno atmosfero. Ko potuje Pluton pred zvezdo in jo zakrije, zvezda precej pred zakritjem znatno potemni, tako da njena svetloba prihaja do nas skozi Plutonovo atmosfero. Atmosfera je najvrjetneje sestavljena iz metana in dušika. Le ta se v afeliju najvrjetneje skondenzira okoli planeta in zamrzne.

Pluton ima svojega stalnega spremljevalca, luno Haron. Haron ima premer vsega 1270 km, kar je več kot polovica Plutonovega. Njegova masa znaša 1/12 Plutonove. Njegov obhodni čas je 6.3 dneva, kar je enako kot Plutonov vrtilni čas.

V osemdesetih, smo lahko opazovali mrk Harona, ki ga je prekril Pluton. Takrat so s pomočjo spektrografov lahko posneli spekter smo Plutona, z 8-m teleskopom Subaru. Ugotovili so da je Plutonovo površje najvrjetneje prekrito z metanskim ledom. Nekaj kasneje je Haron potoval pred Plutonom, in tako so od skupnega spektra, ki so ga izmerili ob tem pojavu odšteli spekter Plutona in ugotovili da je na Haronu vodni led.

Spekter Plutona posnet s 8-m Subaru teleskopom.

Pluton in Haron je poleg Lune in Zemlje edini sistem dveh planetov v Osoncju.
Glede na zgradbo, ki je resnici na ljubo zelo slabo poznana sta obe telesi mocno podobni ogromnim kometnim jedrom, zaradi tega se astronomi še danes prerekajo, če je Pluton sploh planet ali so to že transneptunski objekti, ki pripadajo Kuiperjevemu pasu.

Dosedaj najbolj podrobno karto Plutona je leta 1996 posnel HST. Plutonov navidezni premer je bil 0.3', na slikah pa sta vidni polarni kapi in temnejši predeli (jezera zamrznjenega metana?).

Pluton na našem nebu sveti z največ 13.7 magnitudo in je viden šele v 20-cm teleskopih, kot drobna zvezdica. Opazovalci v pušcavah, kjer LM dosega 8,0 pa so ga videli še s pomocjo 10-cm teleskopa. V podobnih pogojih lahko luno Haron opazimo šle s 50-cm teleskopom, saj sveti s 17.5 magnitudo in je od Plutona oddaljen 1'.