Kaj so meteorji

Meteorji so kompleksen kemijko-fizikalni pojav, ki spremljaja pot nekega delca skozi Zemljino atmosfero. Tak delec predno pride v Zemljino atmosfero imenujemo METEOROID.
Hitrosti delcev v vesolju so zelo velike, tipične hitrosti meteoroidov ob vstopu v Zemljino atmosvero med 11 in 74km/s. Zaradi velike hitrosti in nenadne spremembe gostote, se v Zemljini atmosferi zaradi trenja in velikega pritiska vžgejo. Večina jih tudi v atmosferi zgori do konca. To dramatično pot, na kateri delec zgori, lahko opazujemo kot utrnjeno zvezdo ali METEOR.

Na svoji poti zaradi velike količine oddane energije, se okoliški plin ionizira in tako lahko za meteorjev velikokrat opazimo tudi sledi, ki lahko ostanejo vidne tudi nekaj deset minut.

Večina meteoroidov ni večjih od zrna peska, včasih pa se zgodi da v Zemljino atmosfero prileti večji meteoroid, ki lahko tudi preživijo ognjeno pot skozi atmosfero in priletijo na Zemljino površino kot METEORIT. Zaradi velike hitrosti s katero trešči ob Zemljino površino za seboj pusti velik KRATER. Vendar nas Zemljina atmosfera večinoma obvaruje, saj je padcev meteoritov zelo malo.

Izvor meteoridov:
Meteoroidi večinoma izvirajo iz MATIČNEGA TELESA, ki je v večini primerov komet ali asteroid.

Ko se komet približa Soncu iz njegovega jedra bruhajo gejzirji prahu in plinov. Prha njaprej oblikuje kometov prašni rep, nato pa počasi zaostane za kometom v njegovi orbiti in se s časom enakomerno razporedi po celotni kometovi orbiti, ker imenujemo METEORSKI POTOK - VLAKNO, FILAMENT????. Marsikateri komet prečka Zemljino orbito in tako se Zemlja, ko prečka taksno vlakno, v določenih trenutkih leta znajde v nekoliko gosteje posutem območju in zaradi tega ob določenih trenutkih iz Zemlje opazimo povečano število meteorjev. Vsi delci v METEORSKEM VLAKNU potujejo v isti smeri z isto hitrostjo proti Zemlji, opazovalec iz Zemlje pa jih zaradi projekcije na sfreno ozadje vidi kot da vsi prihajajo iz iste tocke na nebu, ki jo imenujemo RADIANT.

Vsi meteorji ki prihajajo iz istega radinta in imajo enako hitrost pripadajo tudi istemo METEORSKEMU ROJU. Imena meteorskih rojev izhajajo iz imen ozvezdij v katerem se nahaja njihov radiant ob maksimumu njihove aktivnosti.
Aktivnost meteorskih rojev merimo z ZHR (Zenithal Hourly Rate = Zenitna Urna Frekvenca). Ta je definirana in normirana kot število meteorjev, ki bi jih opazovalec videl, če bi radiant roja bil v zenitu, mejna magnituda neba pa bi bila +6.5. Glede na ZHR lahko meteorske roje razdelimo na večje z ZHR nad 10 in manjše z ZHR pod 10 meteorji na uro.
Pravtako se pri meteorskih rojih spreminja odnos med številom svetlih in šibkih meteorjev. Tega opisujemo s populacijskim indeksom ali r. Ta nam pove koliko meteorjev bomo videli na 1 meteor, ki je 1 magnitudo svetlejši. Primer: Če je r=2.0, to pomeni da bomo videli dva meteorja +2.0 magnitude na vsakega meteorja +1.0 magnitude. Populacijski index je od roja do roja drugačen. Od 3.4 pri rojih v katerih prevladujejo šibki meteorji, do 1.4 pri rojih kjer je zelo veliko svetlih meteorjev. Prav tako se lahko populacijski index roja spreminja med leti.

Poleg meteorjev ki pripadajo večjim meteorskim rojem poznamo še SPORADIČNE METEORJE. To so vsi tisti meteorji, ki jih nemoremo pripisati nobenemou roju, bodisi priletijo iz napačne smeri, ali pa njihova hitrost ni ustrezna.
Izvor sporadičnih meteorjev lahko iščemo v meteoroidih, ki so pripadali nekdaj meteorskemu roju, vendar je ZHR tega roja padel pod zaznavno vrednost, ali pa so to meteoroidi, katere so gravitacijski vplivi planetov ali medsebojni trki preusmerili v orbito izven meteorskega potoka. Le okoli 0.1% meteorjev nad +6 magnitudo pa prihaja iz medzvezdnega prahu.

Število sporadičnih meteorjev zelo niha. Tako se število sporadičnih meteorjev spreminaj glede na letni čas in delu dneva.
Dnevni cikel sporadičnih sporadičnih meteorjev je pogojen s tem, da ob večernih urah vidimo najmanj meteorjev, saj ti lovijo Zemljo, medtem ko v jutranjih urah vidimo največ meteorjev, saj se le ti zaletavajo v njo.

Letni cikel pa potuje od minimuma spomladi v marcu in aprilu, ko lahko opazimo komaj 2 do 3 meteorje na uro, do maksimuma jeseni septembra in oktobra, ko lahko opazimo tudi preko 20 sporadičnih meteorjev na uro.

Bolidi

1. Pojavi bolidov
   Bolid je zelo svetel meteor. Pri tem se strinjajo vse definicije bolida. V resnici tudi to ne, vendar o tem kasneje. MBK Team in večina sveta uporablja IMOvo definicijo, da je bolid vsak meteor z vizualno magnitudo -3. ali svetleje. Sporadični bolidi -3. magnitude se pojavljajo približno vsakih 8 do 10 ur opazovanja, -4. vsakih 20 do 25 ur, -6. pa le vsakih 200 ur opazovanja. To kaže na to, da so bolidi relativno redek pojav.
2. Izvor bolidov
   Bolidi nimajo posebnega izvora. Bolid se lahko pojavi med sporadiki ali med katerikolim rojem. Kriterij za pojav bolida je le velikost meteoroida. Pri tem je kritična velikost odvisna od izvora meteoroida. Načelno so meteoroidi kometnega izvora potrebni za nastanek bolida -3. magnitude mnogo manjši od asteroidnih meteoroidov. Najmanjša velikost meteoroida za bolid -3. magnitude je nekaj centimetrov, če je meteoroid asteroidnega izvora, in nekaj milimetrov če je meteoroid kometnega izvora.
3. Variacije v številu bolidov
   Raziskave so pokazale dve očitni variaciji v številu sporadičnih bolidov. Prva je dnevna variacija, saj je število bolidov največje okoli 18h po lokalnem času, najmanjša pa 6h po lokalnem času. Razmerje ni zelo veliko, morda 1:1.2 do 1:1.4. Ta variacija je ravno obratna z variacijo števila sporadičnih meteorjev. Druga variacija pa je letna variacija v številu bolidov. Spomladi se pojavi večje število bolidov kot jeseni. Razmerje med številom bolidov spomladi in jeseni ni točno določeno, odvisno je od vira katerega uporabljamo, je pa nekje med 1:2 in 1:4.
   
   Posebnost so tudi svetli bolidi asteroidnega izvora, ki se pogosto (vsakih nekaj noči) pojavljajo zvečer februarja in marca, aprila pa skoraj vsak večer, s takšno frekvenco, da so jih nekateri znanstveniki poimenovali kot samostojni roj - Aprilski bolidi. Zanimivo  je, da je radiant teh bolidov vedno med -20 in +40 stopinjami po deklinaciji in med 16h in 20h po rektascenziji.
   
   Seveda pa so najmočnejši vir bolidov meteorski roji. Največ jih 'proizvajajo' Perzeidi, Leonidi in Geminidi. Za Perzeide in Leonide so značilni bolidi s terminalnimi eksplozijami in dolgotrajnimi sledmi, medtem ko so za Geminide značilni fragementirajočui bolidi. Poleg teh treh najmočnejših rojev so bolidi značilni tudi za Orionide, prav tako z dolgotrajnimi sledmi.
   
   Kompleks Tauridov je prav tako zelo znan po svojih bolidih. V letih, ki se končajo na 1, 4, 7 in 8 pride do močnega povečanja števila svetlih bolidov. Za Tauride so značilni dolgi, več sekund trajajoči bolidi, ki zelo pogosto fragmetnirajo. Tako je med 2. in 4. novembrom 1997 nad Slovenijo priletelo kar nekaj (vsaj 4) zelo svelih Tauridov nad -10. magnitudo. V vmesnih letih pa je število bolidov manjše. Več o Tauridih v članku o Tauridih. Kompleks Tauridov je kompleks ekliptičnih radiantov okoli radianta antheliona. Tako so tudi za ostale ekliptične radiante značilni bolidi, še posebej močni proizvajalci bolidov so Alfa Kaprikornidi, Hi Orionidi, Delta Kancridi in Virginidi. Prav tako anthelion proizvaja nadpovprečno število bolidov glede na sporadično ozadje.
4. Povezava velikosti meteoroida in padca meteoroida
5. Superbolidi
   Superbolid je definiran kot zelo svetel bolid -17. magnitude ali več. Takšni bolidi se običajno ne pojavljajo ob meteorskih rojih, čeprav sta Bob Lunsford in George Zay leta 1981 opazovala Perzeida -19. magnitude, prav tako pa je bilo nekaj bolidov -17. magnitude med bolidnim bombardiranjem Leonidov 1998. Raziskave kažejo, da se na leto pojavi približno 10 do 30 tako svetlih bolidov. Tako svetle bolide lahko opazijo na DoD (Department of Defense) satelitih, letno je nekje med 10 do 30 detekcijami. Velikost meteoroida za takšen bolid je različna, nekje okoli 3 m za asteroidnega in 30 do 50 cm za kometnega. Večina takšnih bolidov eksplodira v močni končni eksploziji in proizvede zelo močne sonične poke, vendar so že opazili superbolide brez soničnih pokov.
6. Posebni bolidi MBK Teama (1996-2000) - nad -8. magnitudo.
   28. marec 1996, sporadični bolid -11. magnitude (ATAJU)
   2. november 1997, 15:20 UT, Taurid (NTA) -10. magnitude (ATAJU)
   12. avgust 1998, 23:49 UT, sporadični bolid -14. magnitude (BIZTI & BIZPO)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -12. magnitude (KACJA)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -10. magnitude (KACJA)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -10. magnitude (KACJA)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -9. magnitude (KACJA)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -8. magnitude (KACJA)
   17. november 1998, Leonid (LEO) -8. magnitude (KACJA)
   2. junij 1999, 22:23 UT, sporadični bolid -15. magnitude (ATAJU)
   11. spetember 1999, 23:47 UT, sporadični bolid -8. magnitude (KACJA)