Mars 2009-2010

[P_Nut]

Današnji poizkus. Tole je samo RGB, brez IR. Ne vem zakaj, a noben od IR filmčkov ni oster. Po uri snemanja se je pripeljala megla, tako da naprej nisem mogel več probavat. Je pa kar užitek snemati s to kamero v primerjavi s Toucamom. Nobenih artefaktov, čudnih barv, zajebancije s softwareom...

Na desnem robu se lepo vidijo orografski oblaki [okoli Olympus Mons]. Tudi področje na levem robu, tam nad Mare Cimmerium, proti Syrtis Major je nekaj megleno, a nisem prepričan.

Lp

[CyMaN]

Bravo Nejc!

Dobro, da si našel tole luknjo v oblakih, jaz se ti bom verjetno kar priružil v temi 'prodam: vse'. Lepe barve in dobra obdelava!

[simonk]

Meni je tudi všeč obdelava! Fajn ti je uspel!

[P_Nut]

Hvala! Tudi meni je všeč, da fotka lepo estetsko izpade, nisem pa zadovoljen z ničemer drugim. IR filmčke mam neostre. Ta fotka je zanič v primerjavi s tem, kolk killer bi bla fotka, če bi se vse poklopilo. Bo naslednjič bolje. Mogoče, če se mi ne bi zameglilo po eni uri snemanja bi mi še kaj konkretnega uspelo.

lp

[ladi]

Tudi jaz se pridružujem čestitkam. prav lepa fotka. Celo bolje se mi dopade kot tista, ki so jo naredili z kravico 14". Kar še kakšno naredi.

[kwa]

Luštna fotka, Nejc!

Meni white ballance ni všeč. Preveč je rdečkast. Polarna kapa naj bi bila bela.

Dej pri obdelavi poskusi še 2x drizzling al pa v PS dej kakšen resize. Tole je tko mejhno ...

Lp,
Matic

[P_Nut]

Drizzling ali resize nima smisla, ker ni nobenih detajlov več. Sam napihne se, pa je grda fotka.

Glede WB imaš pa mogoče prav.

[Mičo]

Nejc, s katero kamero snemaš?

[P_Nut]

Imaging Source DBK 21AU04.

[SiriusB]

Ponovna obdelava posnetka iz 21. Januarja. Nekoliko boljše ujemanje kanalov, je pa prišlo do rotacije kanalov in jih je nenormalno zahtevno natančno poklopit.
CS!Jure

[P_Nut]

Dej rajš od 13. februarja gor ...

[CyMaN]

Je precejšnja razlika ja, tu se skoraj ne opazi zdaj robov. Pa tudi manj šuma ima.

[P_Nut]

Današnji Mars. BLJAK! Ves čas snemanja sem imel feeling, da če bi se burja umirila bi znal bit precej dober seeing ... Pa se ni.

[SiriusB]

Tudi na Zaplani smo v zadnjih dneh slikali s 36-cm teleskopom dvakrat: v torek in včeraj. V torek je bil jetstream s 60 m/s nad nami, crap seeing, včeraj ni bilo toliko jetstreama, 'samo' 30 m/s, a je bila burja in zelo soliden veterni strig. Prvič je bil seeing P2-3/10, drugič pa P2/10. Posneli smo nekaj filmov, še najmanj porazno je kazalo včeraj z IR pass filtrom, pa so končne slike popolnoma obupne.
CS!Jure

[P_Nut]

Takole je bilo včeraj : http://www.youtube.com/watch?v=QihE0BgUkSE

[P_Nut]

Skoraj popolno brezvetrje v vseh plasteh atmosfere. Seeing : Pickering 3-4 v 20cm Newtonu. PFUUUUUUUUUJ!

[CyMaN]

Preveč na vijolično meni vleče. Daj res poskusi polarno kapo naredit belo.

[P_Nut]

Se zgodi, če obdelaš v 5 minutah. Brezveze se trudit, itak je zanič.

[kwa]

Itak se ne splača. Niti fokusirat, niti kolimirat, niti obdelat - dddddddddddddd

V soboto sem malo zaokrožil po MM na Žagarskem vrhu. Precej ljudi, veselo srečanje (vedno prija izmenjava izkušenj z različnimi opazovalci, fotografi ...), napaljena peščica tekmovalcev, precej teleskopov, precej astrofotografov, ogromno naključnih obiskovalcev, odsotnost kakršnega koli organiziranega programa, precej preveč nespodobnega vonja po domalčem žganju, zelo transparentna noč in katastrofalni opazovalni pogoji (20.50 mag/"2).

Jernej je imel skozi 56 cm dobsona težavo z iskanjem - pozor - Andromede. Eden od tekmovalcev je, medtem ko sem krožil tam okrog, celo obupal nad njenim iskanjem. Eden od tekmovalcev jo je z manjšim teleskopom sicer ujel in mi jo pokazal, ampak se je videlo samo strogo jedro. M32 se ni niti približno videla, tudi če si zelo dobro vedel, kje bi morala biti. Fuj!

Jasno sem nemudoma obupal nad kakršnim koli opazovanjem deep-sky in sem se malo ozrl po teleskopih, usmerjenih v Osončje. Imel sem priložnost pogledati Mars v roku 20 minut skozi nekaj teleskopov, in sicer skozi Andrejevega C9.25, Jernejevega 56 cm Dobsona in enega izmed popolnoma novih C8 (nekdo ob teleskopu je rahlo apatično alkoholiziran obupaval nad opazovanjem, v teleskopu pa je bil še vedno Mars). Mars je bil takrat najvišje na nebu. Nisem ravno zelo detajlno gledal, ampak nekaj hitrih vtisov sem si pa ustvaril.

Skozi C9.25, ki ga je Andrej prej na hitro, torej površno, kolimiral, sem na Marsu jasno razločil rob polarne kape, vendar se v polarni kapi ni videlo detajlov. Videle so se večje strukture - Syrtis Mayor, Mare Acidalium, Arabia & co., in svetlejše megleno belkasto področje na jugu. Manjših detajlov nisem zaznal, seeing jih je odločno brisal. Barve so bile zelo neizrazite, kontrasta zelo malo, precej bleda slika.

V 56 cm Dobsonu sem videl enega izmed slabših pogledov na ta planet. Jernej je zagotovil, da ga je skolimiral. Opazoval sem skozi okular malce slabše kvalitete, vendar vseeno nisem uspel dobiti niti jasno izražene polarne kape, večje površine, kot Syrtis Mayor so bile zmazane. Seeing je bil manj izrazit, kot sem pričakoval, vsaj tiste večje frekvence, ki so jasno brisale površje skozi C9.25. Vendar sem imel občutek, da je prisotna ogromna količina seeinga z zelo visoko frekvenco, ki se je ni dalo opaziti z očesom. Mislim, da so te visoke frekvence, sicer izrazito majhnih valovnih dolžin, popolnoma zbrisale celo rob severne polarne kape ... Bele meglice na jugu nisem opazil, fokusiranje je bilo popolnoma zaman. Kontrasti in barve so bili precej bolj izraziti kot v C9.25.

V C8 pa me je čakalo presenečenje. Mars na prvi pogled zelo miren, brez velikih valovnih dolžin seeinga in z nekaj relativno malo motečimi manjšimi valovnimi dolžinami. Slika je bila presenetljivo kontrastna, takega kontrasta se skozi kateri koli SCT ne spomnim. Videli so se tudi manjši detajli, čeprav je bil seeing za te ob bolj poglobljenem opazovanju še vedno kar moteč. Noč niti približno ni ponujala dobrega seeinga, je pa bila zato izrazito transparentna. Ampak vseeno se je dalo razbrati majhne detajle po robu Syrtis Mayor in rob polarne kape. Slika je bila zelo lepo barvita, predvsem presenečen sem bil nad raznimi rjavimi odtenki po celotnem planetu. Negativno presenečen pa sem bil nad ogromno količino mirror-shifta. Teleskop zagotovo ni bil kolimiran in prepričan sem, da v istih pogojih zmore še nekaj več.

Za opazovanje planetov v tej noči - definitivna zmaga tistega C8! Ljudem okoli njega pa - na zdravje!

Lp,
Matic

[SiriusB]

Med to nočjo je bil precej močen zračni tok (~30 m/s) v srednjih višinah iz severa čez Alpe, kar je generiralo slabši seeing. Tak tok vztraja zdaj že skoraj cel teden. O kvaliteti neba ne bi izgubljal besed, se mi pa zdijo zanimivi vtisi opazovanja Marsa skozi različne teleskope.

Tudi sam sem imel pred leti na ADO taboru priložnost opazovati s starim oranžnim C8, ki pa je imel res zelo dobro optiko. Na Jupitru so se lepo videli različni barvni odtenki, slika ostra. Vsekakor najboljši SCT skozi katerega sem gledal doslej. Je pa bilo navdušenja konec, ko sem takoj zatem opazoval z 20-cm f/8 Newtonom z visokokvaliteno optiko.

Opis Marsa skozi 56-cm teleskop se mi zdi simptomatski za večje premere optike. Najprej seveda ima sam teleskop nekaj lastnosti, ki lahko degradirajo sliko, če jih ne upoštevamo. Tako veliko zrcalo ima seveda ogromno toplotno kapaciteto, tako da je treba poskrbeti za ohlajanje. Poleg tega je f/3.6 sistem zelo občutljiv na kolimacijo, tako da mora biti res v nulo. Še posebej zato, ker se koma (brez uporabe korektorja) z razdaljo od optične osi zelo hitro veča (>1/4-wave na manj kot 30'' od osi). To so lastnosti takega optičnega sistema, ki se jim ne da izogniti, se pa jih je dobro zavedati, da lahko zmanjšamo njihov efekt.

Sicer so večji teleskopi seveda bolj občutljivi na seeing, ampak poleg bolj izrazite degradacije slike se spremeni tudi značaj seeinga. To je jasno opazno pri večanju premera objektiva. Pri manjših teleskopih seeing tipično povzroča valovanje slike in večje deformacije, slika planeta pa skače naokoli. Detajli se vseeno lahko še dobro vidijo. Pri večjih teleskopih slika manj skače, je bolj stacionarna, a so detajli bolj ali včasih povsem zabrisani. Do tega pride, ker pri nekem seeingu imajo motnje v atmosferi neko velikost. Če je premer objektiva manjši ali blizu njihove velikosti, delujejo kot leče, ki prestavljajo sliko naokrog, a ne povzročajo večjih popačenj. Večji objektiv naenkrat pobere več različnih motenj, ki vsaka posebej deluje kot leča in sliko zamegli.

Sem prepričan, da je 56-cm f/3.6 teleskop ob ustrezni uporabi killer za opazovanja planetov, če je seveda seeing dovolj dober.
CS!Jure